Severnim jelenom grozijo podnebne spremembe

Dež na sneg, goloseki, gradnja cest, turizem in postavljanje vetrnic, vse otežuje rejo jelenov.
Objavljeno
08. februar 2018 21.27
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Inari – V družbi zgolj dvanajstih novinarjev z vsega sveta smo se na povabilo Evropskega inštituta za gozdove seznanili s težavami Samijev, ljudstva, ki tradicionalno živi od darov narave. Toda vse se spreminja, mladi opuščajo rejo severnih jelenov, ki postaja zapletena, drugačni jeziki izginjajo.

Samiji so edino domorodno ljudstvo, priznano v Evropski uniji, živijo pa na Norveškem, Švedskem, Finskem in v Rusiji, kjer so menda najbolj ogroženi. Na severu Finske, na Laponskem, imajo tudi lasten parlament, ki pa nima upravne moči. Kot je povedala predsednica samijskega parlamenta Tiina Sanila Aikio, je Samijev po uradnih podatkih 75.000, po neuradnih pa 100.000, od tega na Finskem 10.500. To ni končna številka, saj se vsi ne opredeljujejo kot Samiji. Obstaja deset jezikovnih skupin, v nekaterih sta le dva še živeča govorca, trend pa je padajoč tudi v drugih. Leta 1997 je bil eden od samijskih jezikov prvi jezik za 27 odstotkov Samijev, desetletje pozneje še za 24 odstotkov, čeprav število Samijev raste. Malo se zato bojijo rezultatov novega popisa.

Tiina Sanila-Aikio v tradicionalih barvah v družbi novinarjev in strokovnjakov. Foto EFI

»Domorodna ljudstva, tudi Romi, imajo pravico ohranjati svoj jezik in razvijati svojo kulturo, po zakonu imamo jezikovno in kulturno samoupravo,« je poudarila Tiina Sanila-Aikio. Samiji na severu Finske živijo v treh lokalnih skupnostih, kjer je v veljavi tradicionalna razdelitev območij, torej kje ima kdo pravico loviti ribe in kje lahko kdo pase severne jelene, saj je večina zemljišč v državni lasti. »Pred sto leti, ko je Finska postala samostojna, smo imeli enake pravice kot finski lastniki zemljišč, kar je zagotovil ruski car. Zdaj ni več tako, zato je pred parlamentom veliko izzivov,« pravi predsednica parlamenta, ki ga večinoma sestavljajo ženske, več kot pol parlamentarcev je z območja Samijev, vsak pa predstavlja sebe, v parlamentu namreč ni političnih strank. »Moj mož je zdaj v gozdu z jeleni, nima časa za sestanke in pogovore,« je Tiina Sanila-Aikio odgovorila na vprašanje, zakaj se je odločila za tako kariero.

Pogajanja, brez veta

Finska vlada se mora po predpisih s parlamentom pogajati o vseh stvareh in projektih, ki zadevajo Samije. S tem se parlament tudi največ ukvarja. »Če na našem območju odprejo rudnik, ni več reje severnih jelenov, to vpliva na življenje, jezik izginja. Tega finska vlada ne vidi,« pravi Tiina Sanila-Aikio. Druga velika težava so gozdarski načrti in goloseki, tretja, s katero finska vlada nima veliko, pa so podnebne spremembe. Temperature v arktičnih območjih naraščajo dvakrat hitreje kot v povprečju na svetu. »To težavo lahko rešimo le s sodelovanjem in uporabo najboljšega tradicionalnega znanja,« pravi predsednica parlamenta Samijev, pri čemer ima v mislih njihovo sonaravno življenje, saj so rejci severnih jelenov, ribiči, lovci, nabiralci in izdelovalci različnih unikatnih izdelkov iz lesa ali jelenovega rogovja.

Kjer kopljejo, ni prostora za jelene. Foto Borut Tavčar/Delo

Samije vznemirja zamisel o gradnji železnice čez sever Finske do Švedske, ki bi šest samijskih območij razdelila na pol. Finska uprava zatrjuje, da še ne gre za projekt, zgolj za idejo, ki ni niti uradna, in da se Samiji razburjajo bolj zato, ker morajo po novem tudi oni kupovati dovolilnice za ribolov, povrhu so za ribolov uvedli kvote. Samiji pa ne zaupajo uradnim predstavnikom, preveč je bilo namreč prelomljenih obljub, zlasti pri golosekih v gozdovih in umetnih jezerih. Z železnico bi tudi rudniška podjetja preprosteje prišla na sever Finske, kot se to dogaja na Švedskem in Norveškem.

Severni jeleni in segrevanje ozračja

Na 36 odstotkih finskega ozemlja 4400 rejcev, ki so povezani v 54 zadrug, vzreja do 203.700 severnih jelenov. Največje število živali določi vlada vsakih deset let, naslednjo številko bodo objavili v prihodnjih dveh letih. Jouko Kumpula, strokovnjak za rejo severnih jelenov, je povedal, da so severni jeleni zelo prilagojeni na dolge zime, saj znajo izkopati lišaje izpod snega. Toda pašniki propadajo, zadruge so majhne in nimajo veliko prostora za selitev jelenov, zato jim morajo zdaj dodajati drugo hrano. S tem se povečujejo stroški rejcev, kar vodi še v druge spremembe, denimo več mladih živali ubijejo za meso. Po Kumpulovih besedah rejo severnih jelenov ogrožajo tudi intenzivno gozdarstvo in posegi v prostor, kot so nove ceste in gradnja vetrnih elektrarn.

Več mladih jelenov ubijejo za meso kot včasih. Foto Borut Tavčar/Delo

Finska se je od leta 1850 do 2010 segrela za tri stopinje Celzija. Opazno več je dežja namesto snega, vedno pogosteje se zgodi, da dež na snegu zamrzne in jeleni ne morejo do hrane. To je imelo za divje severne jelene na Svalbardu uničujoče posledice. Iz odmrznjene tundre prihajajo tudi bolezni, denimo vranični prisad. Segrevanje prinaša še več škodljivcev, zlasti žuželk, gob pa bo manj. Po drugi strani pomlad pride hitreje in je hrane za severne jelene več, razen gob. Gost gozd ni primeren za severne jelene, zato s segrevanjem Kumpula vidi tudi možnost gozdarstva na Laponskem.

Največji posel je z lesom

Diana Tuomasjukka, strokovnjakinja za bioekonomijo na Evropskem inštitutu za gozdove, je povedala, da gozdovi v Evropi (brez Rusije) preraščajo 206 milijonov hektarov. Gozdovi prekrivajo tudi 60 odstotkov Finske, kar je skoraj 390 milijonov kubičnih metrov lesa. Na leto ga posekajo 4,6 milijona kubičnih metrov, kar prinese 1,3 milijarde evrov prihodka, zraste pa ga 12 milijonov kubičnih metrov. Okoli 76.000 ubitih severnih jelenov pomeni 1,78 milijona kilogramov mesa in 16,5 milijona evrov prihodka. Skupaj z drugimi izdelki in turizmom severni jeleni prinesejo na leto 32,7 milijona evrov. Turizem prinese med 600 in 700 milijonov, kar 120 milijonov evrov pa nabiranje jagodičevja in gob.

Na Finskem so goloseki dovoljeni. Foto Borut Tavčar/Delo

Na Laponskem je rast dreves, ki so najbolj donosna, zlasti zaradi mraza omejena. Je pa Laponska, kot pravi Diana Tuomasjukka, regija z najčistejšo vodo in zrakom, poleg tega je največja certificirana regija, ki uporablja naravne dobrine.

Po besedah Kirsi-Marje Korhonen, regionalne direktorice za gozdarstvo, na Laponskem gozdarstvo ni prav živahna dejavnost. Tam je namreč 2,88 milijona hektarov ali 46 odstotkov gozdov zavarovanih, od tega na območju Samijev 2,13 milijona hektarjev, to je 73 odstotkov vseh. Z drugo primerjavo, da je od 37 milijonov kubičnih metrov lesa kar 22,5 milijona zavarovanih, je hotela povedati, da v gozdove ne posegajo, čeprav ti propadajo in proizvajajo ogljikov dioksid. »Od leta 2010 ni bilo nobenih gozdarskih posegov na območju Samijev, če so bile rejske zadruge proti,« je dejala Korhonenova in dodala, da je »60 odstotkov strogo zavarovanih gozdov gotovo svetovni rekord«.

Goloseki so dovoljeni

Slovenska prepoved golosekov in obvezno dovoljenje za vsako posekano drevo se zdi manj stroškovno učinkovito, vendar bolj prijazno do narave kot finsko gospodarjenje z goloseki. A je Diana Tuomasjukka odgovorila, da se na odprtih površinah zaradi golosekov lahko razširi jagodičevje, ki je tudi hrana za različne živali. Tako se biotska raznovrstnost lahko celo poveča. O stroških pa je dejala, da je treba po golosekih posaditi nova drevesa, kar ni tako poceni, saj ni vedno uspešno. Pri poseku odkazanih dreves ni treba saditi novih, gozd jih nadomesti sam.

Severni jeleni imajo najraje star gozd. Foto Borut Tavčar/Delo

Samiji vztrajajo, da gozdarske družbe v praksi še vedno izvajajo goloseke, tudi na njihovem območju. Pokazali so nam kupe debel na območju reje severnih jelenov. Za to so najboljši stari gozdovi, kjer imajo drevesa viseče veje. S posekanimi drevesi izginejo tudi lišaji, mlada drevesa jih ne obudijo še dolga leta. Povrhu gozdarji veje pustijo kar na zemljišču, s tem pa pokrijejo lišaje. Samije skrbi tudi hitra rast turizma. Zelo se je razširila ponudba pasjih vpreg, psov pa se severni jeleni bojijo.

Rudolfa ali kastrat

Severni jeleni na začetku zime, torej še pred božičem, odvržejo rogove. Ti ostanejo le samicam. Torej najslavnejši Božičkov severni jelen, Rudolf, ni mogel biti samec? Rejec je odgovoril, da je lahko bil. Nekatere jelene prav zaradi rogov kastrirajo. Tisti potem rogovja ne odvržejo.

Samci še pred pravo zimo odvržejo rogove. Foto Borut Tavčar/Delo