Danes na ogled največji evropski okoljski projekt v Sloveniji Rcero Ljubljana

Sistem ravnanja z odpadki še luknjast.

Objavljeno
10. junij 2016 22.25
Borut Tavčar
Borut Tavčar
Ljubljana – V okviru dogajanja EU-projekt, moj projekt bodo danes z vodenimi ogledi in ustvarjalnimi delavnicami predstavili Regijski center za ravnanje z odpadki (Rcero) Ljubljana. V Snagi pravijo, da sistem ravnanja z odpadki še vedno škripa, surovine pa potujejo v tujino.

Dopoldanski program v Rceru Ljubljana bo potekal med 10. in 13. uro, ko si boste lahko ogledali regijski center, z otroki ali brez njih ustvarjali na zabavnih in ustvarjalnih delavnicah z društvom Smetumet ter se sladkali s palačinkami iz Palačinkomata. V Rcero bo prišel tudi čarodej Jani in obiskovalce popeljal v svet ekočarovnij. Vodeni ogledi in delavnice bodo tudi popoldne, med 17. in 20. uro. Iz starih majic boste delali nakit, gumitvist, kolebnice in mačje zibke, iz odpadne embalaže za kavo pa denarnice in torbice. Zavod Bob bo pekel slastne palačinke s kolesa, od 19. ure naprej pa vam bodo omogočili posebno doživetje, pogled na Rcero iz ptičje perspektive.

»Čedalje več odpadkov prepoznavamo kot vire, odpadni materiali, ki so še pred kratkim imeli negativno vrednost (če smo jih hoteli predati predelovalcem, smo zato morali plačati), imajo danes pozitivno vrednost (na trgu se lahko prodajo), čedalje več takšnih materialov pa prehaja v Sloveniji v sisteme podaljšane odgovornosti proizvajalcev, ki se uresničuje prek shem v organizaciji običajno zasebnih pooblaščenih podjetij. Na žalost pa se to mnogokrat uredi šele takrat, ko dobijo ti materiali pozitivno vrednost,« pravijo v Snagi.

Sistem se spreminja

To je pravzaprav zloraba sistema podaljšane odgovornosti proizvajalcev, katerega namen je predvsem, da zagotovi ves potreben denar za vračanje odpadnih izdelkov v predelavo na način, da materiali, iz katerih so izdelani, postanejo surovine za nove materiale. Danes so najbolj aktualni materiali kovine, papir ter odpadna elektronska in vrednejša električna oprema (OEEO) ter akumulatorji.

V Snagi pravijo tudi, da usmeritev v krožno gospodarstvo zahteva od izvajalcev javnih služb velike organizacijske spremembe. Spremembe direktiv spreminjajo sistem odgovornosti družb za ravnanje z odpadno embalažo in drugih skupnih shem z deljene na polno odgovornost. To pomeni, da bodo vse skupne sheme morale pokrivati celotne stroške ravnanja z odpadki (ločeno zbiranje, sortiranje in predelava). Za doseganje ciljev krožnega gospodarstva je sicer odgovorna država.

Odpadnim surovinam se dviga cena v glavnem zaradi prilagoditev proizvodnih zmogljivosti na surovine, ki prihajajo iz odpadnih materialov. Nekaterih odpadkov v Sloveniji niti ni smiselno predelovati, saj nimamo zadostnih masnih tokov. Papir pa predelujemo v papirnicah Količevo, Videm in drugih, plastiko v podjetju Omaplast in drugih, približno sedemdesetih manjših predelovalcih.

»Preveč teh materialov gre v tujino. Sistem ne ureja, da se embalaža, ki se zbere doma, tudi reciklira doma, če za to obstajajo pogoji. Odpadno embalažo najbrž še vedno posredno ali neposredno izvažamo v tujino, najbrž celo na Kitajsko, predelovalci pa enak material uvažajo,« pravijo v ljubljanski Snagi, ki še vedno zunaj Rcera skladišči kupe odpadne embalaže.