Škoda zaradi ekstremnega vremena največja prav v Sloveniji

Potem ko je Komendo in okolico pred dvema tednoma prizadel orkanski veter, se bo v tem koncu tedna ekstremna vročina še stopnjevala. Pri tem pa je Slovenija izrazito ranljiva za ekstremne vremenske pojave. Narodnogospodarske izgube zaradi tovrstnih posledic podnebnih sprememb so namreč v evropski primerjavi daleč najvišje prav pri nas.

Agencija za okolje je za konec tedna izdala rdeče opozorilo zaradi velikih toplotnih obremenitev. Razlog za intenzivnost trenutnega vročinskega vala so podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, so v danes objavljeni študiji opozorili znanstveniki iz organizacije World Weather Attribution. Ugotovili so, da bi bil pojav takšnih temperatur pred 50 leti tako rekoč nemogoč.

Podnebne spremembe prinašajo tudi pogostejše in intenzivnejše orkanske vetrove, huda neurja, požare, suše, poplave. Spomnimo, pred le dvema tednoma je veliko škodo v Komendi in okolici povzročil orkanski veter.

Slovenija je v evropski primerjavi še posebej ranljiva za ekstremne vremenske pojave, saj so narodnogospodarske izgube zaradi teh največje prav pri nas. Te so leta 2024 v 30-letnem povprečju znašale 240 evrov na prebivalca, drugo največjo škodo pa so izračunali v Srbiji, in sicer 76 evrov na prebivalca.

Škodo v Sloveniji so v nebo potisnile predvsem poplave leta 2023. A pozor; že pred to naravno katastrofo je Slovenija po izgubah zaradi ekstremnih vremenskih pojavov v 30-letnem povprečju zasedala sam vrh z 88 evri na prebivalca.

Slovenska lega med Sredozemljem in Alpami je povezana s številnimi vremenskimi nevšečnostmi, kar občutijo tudi Italijani in Avstrijci, ki so za Slovenijo in Srbijo na tretjem in četrtem mestu po narodnogospodarskih izgubah zaradi ujm, kažejo podatki evropskega statističnega urada.

Nujno je prilagajanje 

Ranljivost Slovenije na podnebne spremembe izpostavljajo tudi v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), kjer poudarjajo predvsem nevarnost poplav.

V Evropski komisiji so lani opozorili, da ima Slovenija kljub prizadevanjem za okrepitev prilagajanja podnebnim spremembam izzive pri izvajanju ukrepov za zaščito pred poplavami, ki se nenehno odlašajo, pa tudi pri okoljskem upravljanju in usklajevanju med vsemi ravnmi državne uprave.

Pred le dvema tednoma je veliko škodo v Komendi in okolici povzročil orkanski veter. FOTO: Dejan Javornik

»Pospešeno segrevanje podnebja povzroča vse pogostejše in izrazitejše vremenske pojave, ki ogrožajo naravne vire, ekosisteme in biotsko raznovrstnost ter s tem energetsko in prehransko varnost, finančno stabilnost ter zdravje in življenje ljudi,« opozarjajo tudi na Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Pri tem dodajajo, da bo treba poleg učinkovitega zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov nujno pospešiti ukrepe prilagajanja in okrepiti odpornost na neizogibne spremembe.

Najbolj smrtonosna posledica podnebnih sprememb

Ekstremna vročina ima poleg gospodarske škode v kmetijstvu, gradbeništvu, prometu in nekaterih drugih panogah predvsem velike učinke na zdravje ljudi. Vročinski valovi so namreč najpogostejši vzrok smrti, povezanih s podnebnimi spremembami. »Vročinski valovi niso več nenavadne vremenske anomalije.

Zdaj so ponavljajoča se kriza, ki povzroča trpljenje, terja življenja in uničuje naše zdravstvene sisteme in infrastrukturo. V samo zadnjih štirih letih je vročina v EU in pridruženih državah terjala več kot 200.000 življenj,« je opozoril direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Hans Henri P. Kluge in opozoril, da bi bilo mogoče večino teh smrti preprečiti. Tudi v UKC Ljubljana v zadnjih dneh opažajo povečan sprejem starejših s kroničnimi boleznimi. Visoke temperature najbolj vplivajo na kronične bolnike, starejše in najmlajše, ki zelo slabo vzdržujejo svojo notranjo temperaturo.