Kam s keramiko in porcelanom? Vsako napačno ločevanje vpliva na reciklažni proces in kakovost reciklata.
Čeprav spominjata na steklo, keramika in porcelan ne spadata v zabojnik za steklo. Odložimo ju med mešane odpadke ali odnesemo v najbližji zbirni center. Poškodovana, razbita ali uničena keramika in porcelan, ki pristaneta med steklom in nadaljujeta pot v reciklažo, to otežita, ker se ne raztopita.
Pri takšnih odpadkih je še posebno pomembno, da je napak pri ločevanju čim manj. Vsako napačno ločevanje namreč vpliva na reciklažni proces in pozneje tudi na kakovost reciklata.
Drugače pa je s steklom. Tudi v časih, ko še nismo ločevali odpadkov v takšni meri in obsegu, kot to počnemo danes, smo zbirali steklo kot povratno embalažo ali pa za predelavo. Steklo je bilo med prvimi odpadnimi surovinami, ki so šle v reciklažo. To je odpadek, ki ga lahko v procesu reciklaže spet predelamo v nov izdelek, pri tem pa porabimo manj energije in surovine kot pri izdelavi novega izdelka iz stekla.
Steklo je mogoče stoodstotno predelati in ga tako lahko znova in znova uporabljamo. Pri tem je najbolj pomembno, da snov ne izgubi kakovosti. Ena tona črepinj lahko nadomesti 1,2 tone surovine. Leta 2010 smo v Sloveniji 75 odstotkov zbranega stekla poslali v reciklažo. Del tega je tudi družba Slopak, ki poskrbi, da ločeno zbrana steklena embalaža nadaljuje pot v reciklažo.
V zabojnik odložimo le embalažno steklo
Vendar pozor! Različne vrste stekla ne spadajo v isti zabojnik. Med steklo, ki je primerno za reciklažo in ga odložimo v zabojnik za steklo, spadajo steklenice živil in pijač, steklena embalaža zdravil in kozmetike ter kozarci vloženih živil.
Steklo za embalažo je natrijevo-kalcijevo steklo, ki vsebuje pesek, sodo in apnenec in je tako primerno za predelavo. Vse druge vrste stekla, ki vsebujejo različne primesi, pa za to niso primerne, ker med taljenjem povzročajo najrazličnejše težave.
V zabojnik za steklo ne spada niti okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo, ker to ni embalažno steklo. Tudi njegova sestava je drugačna od embalažnega stekla. Te odpadke oddamo v najbližji zbirni center. Čeprav so žarnice steklene, niti te ne spadajo med steklo, ampak jih odložimo med preostanek odpadkov. Drugače pa velja za varčne sijalke, ki spadajo med nevarne odpadke. Lahko jih oddamo v zbirnem centru ali v posebne zbiralnike, ki stojijo v trgovinah s tehničnim blagom.
Tudi ogledala, zaslonsko, karbonsko in pleksisteklo ter ognjevarno steklo ne spadajo v zabojnik za steklo. To gre v preostanek odpadkov ali pa, če so količine večje, v zbirni center. Pazljivo je treba ravnati tudi z laboratorijskim steklom, ki ima drugačno kemijsko sestavo, vsebuje pa lahko tudi ostanke kemikalij. Enako kot za embalažo in papir tudi pri stekleni embalaži velja, da jo vedno do konca izpraznimo oziroma iztočimo in odstranimo pokrovčke oziroma zamaške, preden jo odložimo v zabojnik. Kovinske pokrovčke odvržemo med embalažo, plutovinaste zamaške pa med mešane odpadke.
Komentarji