Slovenija bo imela težave
Evropa je določila cilje za zeleno energetiko, sodišča postavljajo strožje
Odpri galerijo
V omrežja bo treba vložiti bistveno več kot do zdaj. FOTO: Roman ipić/Delo
Ljubljana - Prihodnje leto bo morala imeti Slovenija v končni porabi energije četrtinski delež obnovljivih virov energije, za leto 2030 številka še ni znana, gotovo pa bo segla prek 30 odstotkov, mogoče je tudi, da do 37 odstotkov. Ključen bo promet, a to že postavlja elektrodistribucije v težave, smo slišali na konferenci Prosperie Energetika in regulativa 2019.
Evropska zakonodaja predvideva konec prednosti za obnovljive vire po 2023, neto merjenja ne bo več. Vsak samoproizvajalec bo poleg tega moral plačati vse stroške omrežja za elektriko, ki jo bo sprejel ali oddal. Bodo pa mogoče skupnosti, ki bodo lahko pri elektrodistributerjih tržile prožnost oziroma uravnavanje proizvodnje s porabo. To bi lahko prva organizirala podjetja, ki so že v gospodinjstvih, denimo z vodenjem proizvodnje sončnih elektrarn in hranilnikov, upravljanjem toplotnih črpalk, polnilnic za električna vozila, ne nazadnje tudi hladilnikov.
Hinko Šolinc iz ministrstva za infrastrukturo je povedal, da bo Slovenija verjetno morala kupovati obnovljivost. To že ponujajo Estonci, stane pa skoraj ravno toliko kot elektrika. Šolinc je razložil, da na Muri ne bo hidroelektrarn, na spodnji Savi so težave z Mokricami, na srednji Savi bodo mogoče v 12 letih postavili tri hidroelektrarne, vetrnic tudi ne bo več, kot jih je, ostanejo le sončne elektrarne, toplotne črpalke in bioplin, ki bi ga lahko delali iz odpadkov, lesa in druge biomase.
»Brez povečanja naložb v omrežja se ta račun ne bo izšel,« pravi tudi Ivan Šmon, predsednik uprave Elektra Gorenjske. Družba je že postavila transformatorsko postajo Suha s 500 merilniki, naslednja faza je povečanje vodljivosti. Zraven so namreč postavili 170 kilovatni hranilnik, s katerim so porezali konice porabe elektrike na območju. Šmon je dejal, da so se pri tem namučili in tudi veliko naučili. V prihodnjih korakih bodo prišli na vrsto manjši hranilniki (17 kW) in sončne elektrarne za hišo.
Elektrodistribicije po novi direktivi ne smejo imeti polnilnic za električna vozila, razen za lastno uporabo, trgu morajo prepustiti tudi hranilnike energije. Šmon, ki ima sončno elektrarno na domači hiši, je povedal, da se ob subvencijah ne splača sončne elektrarne ponuditi za storitev prožnosti, to niti še ni mogoče, poleg tega so hranilniki predragi, da bi se to splačalo. »Distributerji pa bomo to storitev primorani uporabljati, zato se bo pojavila tudi ponudba,« je prepričan Šmon.
Pravnica in ekonomistka Ana Stanič je opozorila, da novi predpisi ne zmanjšujejo negotovosti vlagateljev, saj se prednostno dispečiranje energije iz obnovljivih virov odpravlja. Po drugi strani pa je vprašljiva tudi veljavnost mehanizmov za zanesljivost sistema, pretežno namenjenih termoelektrarnam. »Sodišča že odločajo strožje, taki predpisi lahko že kršijo človekove pravice,« je dejala Staničeva in dodala, da se je spremenil tudi odnos vlagateljev do takih projektov, nihče noče več vlagati v premog, delničarji že tožijo družbe, ki želijo v to. »Prepričana sem, da bodo cilji veliko prej višji, kot si mislimo,« je še opozorila in dodala, da »tudi če imate zelo dober plinski projekt, mogoče čez dve leti ne boste našli vlagatelja zanj«.
Evropska zakonodaja sicer terja, da se delež obnovljivih virov pri ogrevanju in hlajenju vsako leto poveča za 1,3 odstotka, v prometu pa mora delež teh virov do leta 2030 doseči 14 odstotkov. Pri tem so po mnjenju Staničeve operaterji omrežij v težkem položaju. Politiki so se dogovorili za številke prek palca, v energetiki, kjer morajo izpolniti cilje, te številke vidijo kot zahtevne, znanost pa pravi, da so prenizke. Podobno zdaj razmišljajo sodišča, energetika pa se na sodiščih ne more braniti z argumenti, da so se politiki tako dogovorili. O politikih je Staničeva dejala še to, da niso niti omenili trga z emisijami.
»Kdor danes kupi dizla, je zelo pogumen, kot bi hotel kupiti azbestno streho,« je prepričan Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor, ki verjame, da bo promet elektrificiran. Opozoril pa je, da bo 200.000 toplotnih črpalk in toliko električnih avtomobilov zahtevalo 1350 megavatov moči novega vira elektrike. Toplotna črpalka ima moč približno 10 kilovatov, ravno tako polnilnica za električni avto. Vse to pride na gospodinjstvo, ki je prej povprečno imelo napajanje 1,5 kilovata. Krepitev omrežja pa stane med 40 in 450 evrov na kilovat, je povedal Sovič, ki je nezadovoljen s tem, da je agencija za energijo elektrodistribucijam znižala omrežnino. V prihodnjem desetletju bi v distribucijska omrežja morali vložiti 1,6 milijarde evrov, pa verjetno ne bodo nabrali niti 1,1 milijarde evrov.
Nočna mora za elektrodistributerje pa so hitre polnilnice. Če bi jih postavili 10 z močjo po 150 kilovatov, bi morali zraven postaviti še transformatorsko postajo, je pojasnil Sovič, ki opozarja, da napačne odločitve lahko pahnejo ljudi v energetsko revščino, gospodarstvo pa v težave.
Evropska zakonodaja predvideva konec prednosti za obnovljive vire po 2023, neto merjenja ne bo več. Vsak samoproizvajalec bo poleg tega moral plačati vse stroške omrežja za elektriko, ki jo bo sprejel ali oddal. Bodo pa mogoče skupnosti, ki bodo lahko pri elektrodistributerjih tržile prožnost oziroma uravnavanje proizvodnje s porabo. To bi lahko prva organizirala podjetja, ki so že v gospodinjstvih, denimo z vodenjem proizvodnje sončnih elektrarn in hranilnikov, upravljanjem toplotnih črpalk, polnilnic za električna vozila, ne nazadnje tudi hladilnikov.
Hinko Šolinc iz ministrstva za infrastrukturo je povedal, da bo Slovenija verjetno morala kupovati obnovljivost. To že ponujajo Estonci, stane pa skoraj ravno toliko kot elektrika. Šolinc je razložil, da na Muri ne bo hidroelektrarn, na spodnji Savi so težave z Mokricami, na srednji Savi bodo mogoče v 12 letih postavili tri hidroelektrarne, vetrnic tudi ne bo več, kot jih je, ostanejo le sončne elektrarne, toplotne črpalke in bioplin, ki bi ga lahko delali iz odpadkov, lesa in druge biomase.
Omrežja potrebujejo denar
»Brez povečanja naložb v omrežja se ta račun ne bo izšel,« pravi tudi Ivan Šmon, predsednik uprave Elektra Gorenjske. Družba je že postavila transformatorsko postajo Suha s 500 merilniki, naslednja faza je povečanje vodljivosti. Zraven so namreč postavili 170 kilovatni hranilnik, s katerim so porezali konice porabe elektrike na območju. Šmon je dejal, da so se pri tem namučili in tudi veliko naučili. V prihodnjih korakih bodo prišli na vrsto manjši hranilniki (17 kW) in sončne elektrarne za hišo.
Elektrodistribicije po novi direktivi ne smejo imeti polnilnic za električna vozila, razen za lastno uporabo, trgu morajo prepustiti tudi hranilnike energije. Šmon, ki ima sončno elektrarno na domači hiši, je povedal, da se ob subvencijah ne splača sončne elektrarne ponuditi za storitev prožnosti, to niti še ni mogoče, poleg tega so hranilniki predragi, da bi se to splačalo. »Distributerji pa bomo to storitev primorani uporabljati, zato se bo pojavila tudi ponudba,« je prepričan Šmon.
Pravnica in ekonomistka Ana Stanič je opozorila, da novi predpisi ne zmanjšujejo negotovosti vlagateljev, saj se prednostno dispečiranje energije iz obnovljivih virov odpravlja. Po drugi strani pa je vprašljiva tudi veljavnost mehanizmov za zanesljivost sistema, pretežno namenjenih termoelektrarnam. »Sodišča že odločajo strožje, taki predpisi lahko že kršijo človekove pravice,« je dejala Staničeva in dodala, da se je spremenil tudi odnos vlagateljev do takih projektov, nihče noče več vlagati v premog, delničarji že tožijo družbe, ki želijo v to. »Prepričana sem, da bodo cilji veliko prej višji, kot si mislimo,« je še opozorila in dodala, da »tudi če imate zelo dober plinski projekt, mogoče čez dve leti ne boste našli vlagatelja zanj«.
Politiki ne delajo dobro
Evropska zakonodaja sicer terja, da se delež obnovljivih virov pri ogrevanju in hlajenju vsako leto poveča za 1,3 odstotka, v prometu pa mora delež teh virov do leta 2030 doseči 14 odstotkov. Pri tem so po mnjenju Staničeve operaterji omrežij v težkem položaju. Politiki so se dogovorili za številke prek palca, v energetiki, kjer morajo izpolniti cilje, te številke vidijo kot zahtevne, znanost pa pravi, da so prenizke. Podobno zdaj razmišljajo sodišča, energetika pa se na sodiščih ne more braniti z argumenti, da so se politiki tako dogovorili. O politikih je Staničeva dejala še to, da niso niti omenili trga z emisijami.
»Kdor danes kupi dizla, je zelo pogumen, kot bi hotel kupiti azbestno streho,« je prepričan Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor, ki verjame, da bo promet elektrificiran. Opozoril pa je, da bo 200.000 toplotnih črpalk in toliko električnih avtomobilov zahtevalo 1350 megavatov moči novega vira elektrike. Toplotna črpalka ima moč približno 10 kilovatov, ravno tako polnilnica za električni avto. Vse to pride na gospodinjstvo, ki je prej povprečno imelo napajanje 1,5 kilovata. Krepitev omrežja pa stane med 40 in 450 evrov na kilovat, je povedal Sovič, ki je nezadovoljen s tem, da je agencija za energijo elektrodistribucijam znižala omrežnino. V prihodnjem desetletju bi v distribucijska omrežja morali vložiti 1,6 milijarde evrov, pa verjetno ne bodo nabrali niti 1,1 milijarde evrov.
Nočna mora za elektrodistributerje pa so hitre polnilnice. Če bi jih postavili 10 z močjo po 150 kilovatov, bi morali zraven postaviti še transformatorsko postajo, je pojasnil Sovič, ki opozarja, da napačne odločitve lahko pahnejo ljudi v energetsko revščino, gospodarstvo pa v težave.
