Slovenija glede nevarnih odpadkov preveč odvisna od tujine
Na sestanku so bili prisotni vsi predstavniki podjetij, ki imajo dovoljenja za zbiranje nevarnih odpadkov.
Odpri galerijo
Kemis od vročitve odločbe gradbene inšpekcije, da je sanacijo po požaru izvedel na črno, ne sme več prejemati odpadkov. FOTO: Jure Eržen/Delo
Predstavniki podjetij, ki imajo dovoljenje za obdelavo nevarnih odpadkov, so na sestanku pri ministru za okolje Simonu Zajcu povedali, da lahko dodatno sprejmejo med 14 in 15.000 ton nevarnih odpadkov, dolgoročno pa bomo morali v Sloveniji razmišljati o lastni zanesljivi rešitvi za nevarne odpadke.
Podjetja, na sestanku je bilo prisotnih 11 (Saubermacher Slovenija, Ekol, Eko les plus, Cep, Ekologija, Ecoplus, Kolektor EVT, Chemeco, Eko-teh, Ekosan, Alpkem), lahko razmere, ki so nastale po odločbi gradbene inšpekcije, ki je prepovedala delovanje Kemisa, obvladujejo še nekaj mesecev, nato se bodo nevarni odpadki zopet začeli kopičiti, kot se je zgodilo po požaru v Kemisu maja 2017.
Vsa podjetja so izpostavila, da je Slovenija glede nevarnih odpadkov preveč odvisna od tujine. »Aktivnosti glede sežigalnic bo treba pospešiti,« je prikimal minister Zajc.
Intenzivirati bo treba predvsem pogovore z občinami, ki jim je ministrstvo poslalo poizvedbo glede sprejemljivosti teh obratov. Na vprašanje, ali bi gradili nove sežigalnice, ali pa širili zmogljivosti obstoječih, je Zajc odgovoril, da razmišljajo v smeri nadgraditve zmogljivosti obstoječih obratov.
Podjetja, na sestanku je bilo prisotnih 11 (Saubermacher Slovenija, Ekol, Eko les plus, Cep, Ekologija, Ecoplus, Kolektor EVT, Chemeco, Eko-teh, Ekosan, Alpkem), lahko razmere, ki so nastale po odločbi gradbene inšpekcije, ki je prepovedala delovanje Kemisa, obvladujejo še nekaj mesecev, nato se bodo nevarni odpadki zopet začeli kopičiti, kot se je zgodilo po požaru v Kemisu maja 2017.
Vsa podjetja so izpostavila, da je Slovenija glede nevarnih odpadkov preveč odvisna od tujine. »Aktivnosti glede sežigalnic bo treba pospešiti,« je prikimal minister Zajc.
Intenzivirati bo treba predvsem pogovore z občinami, ki jim je ministrstvo poslalo poizvedbo glede sprejemljivosti teh obratov. Na vprašanje, ali bi gradili nove sežigalnice, ali pa širili zmogljivosti obstoječih, je Zajc odgovoril, da razmišljajo v smeri nadgraditve zmogljivosti obstoječih obratov.
Strah pred kopičenjem nevarnih odpadkov se je pojavil, potem ko je gradbena inšpekcija Kemisu prepovedala opravljati dejavnost v zgradbah, obnovljenih po požaru leta 2017, saj jih je podjetje obnovilo oziroma zgradilo brez gradbenega dovoljenja. Kemis je v skladu z odločbo prenehal dovažati odpadke na svojo lokacijo na Vrhniki.
V zbornici komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije se bojijo ponovitve razmer iz leta 2017, ko so nevarni odpadki po požaru pri Kemisu ostajali pri komunalnih podjetjih in v industriji, kjer ti odpadki nastajajo v proizvodnem procesu.
Zmogljivosti komunalnih podjetij omogočajo skladiščenje nevarnih odpadkov za približno mesec dni, ne pa za daljši čas. Prevelike skladiščene količine nevarnih odpadkov povečujejo tudi tveganje za razne nesreče in požare.
V Sloveniji sta sicer največja prevzemnika nevarnih odpadkov Kemis in Saubermacher Slovenija, ki imata tudi največji spekter nevarnih odpadkov, ki jih lahko sprejemata.Kemis, ki od osmega avgusta ne sme prevzemati novih nevarnih odpadkov, obstoječe pa mora odstraniti, ker so objekti, ki jih je zgradil oziroma obnovil po požaru, črna gradnja, se je na ministrstvo za okolje pritožil na odločitev gradbene inšpekcije, gradbeno inšpekcijo pa zaprosil za odlog odločbe o odstranitvi nelegalnih objektov, ki bi mu omogočala začasno delovanje.
Minister Zajc je zagotovil, da bosta tako ministrstvo kot gradbena inšpekcija pritožbo in prošnjo obravnavala prednostno. Glede prošnje za odlog naj bi bilo odločeno v nekaj dnevih, ministrstvo pa ima dva tedna časa od prejetja pritožbe, pri čemer mora biti z vsemi odločitvami seznanjena tudi občina Vrhnika kot stranska udeleženka v postopku odločanja inšpekcije o sanaciji objektov po požaru.
Minister je naročil tudi revizijo inšpekcijskega nadzora, saj želi ugotoviti, zakaj je gradbena inšpekcija postopek dolgo vodila v eno smer – da Kemis za sanacijo ne potrebuje gradbenega dovoljenja –, zatem pa se je zgodil obrat.
