Slovenija mora narediti bistveno več

Na Posebno poročilo o globalnem segrevanju za 1,5 stopinje Celzija (poročilo IPCC) so se že pred objavo in sprejetjem njegovega povzetka odzvale nevladne okoljske organizacije v Sloveniji. EU in Slovenijo so pozvale k sprejetju ambicioznejših ukrepov za zamejitev segrevanja pod pragom stopinje in pol. Po objavi sporočila smo povprašali za dodatne komentarje.
 

Barbara Kvac, društvo Focus

»Sporočilo je jasno: ukrepati je nujno, kako moramo ukrepati, je jasno, vlade pa morajo narediti vse, kar je v njihovih močeh. Slovenija je daleč od tega cilja. Cilji, ki so zanjo določeni v okviru evropske zakonodaje, predvidevajo 15-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030. Če hočemo slediti cilju 1,5 stopinje Celzija, mora EU kot celota zmanjšati izpuste za 55 odstotkov, kar pomeni tudi veliko večje zmanjšanje za Slovenijo. Narediti mora bistveno več na področju energetike, znotraj netrgovalnega sektorja pa ima prednost področje prometa – ta je najbolj problematičen sektor, predvideno je, da bodo izpusti naraščali do leta 2030. Takoj za njim je sektor kmetijstva, ki prispeva drugo največjo količino izpustov, podnebni ukrepi na tem področju pa se ne izvajajo ali ne prinašajo pričakovanih rezultatov.«

Na področju energetike mora Slovenija po besedah Kvačeve najprej prenehati uporabljati premog, potem še vsa druga fosilna goriva, v energetiki tudi plin. S tem je povezano tudi opuščanje subvencij na fosilna goriva.

Pri rešitvah za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov se »moramo osredotočiti na tiste, o katerih vemo, da delujejo, ne pa tiste, ki še niso preizkušene«. Del toplogrednih izpustov, ki ga bomo morali iz ozračja odvzeti, pa bi morali odvzeti na naraven način, s pomočjo gozdov, meni Kvačeva.

Upa, da bodo države na podnebnem vrhu decembra v poljskih Katovicah znanstvena priporočila iz poročila upoštevale pri sprejetju ambicioznejših zavez. »Proces, v okviru katerega bo to poročilo posebej pomembno, je dialog Talanoa, katerega cilj je bil ocena prispevkov držav k ciljem pariškega sporazuma. Posebno poročilo je jasno pokazalo, da so dosedanje zaveze oziroma prispevki držav prenizki za dosego ciljev pariškega sporazuma. Na to se bodo morale države na podnebnem vrhu konec leta odzvati.«
 

Katja Huš, Greenpeace Slovenija

»V prihodnjih letih moramo videti dejanske spremembe. Ne potrebujemo sladkih besed, ampak resne, hitre, korenite spremembe v dobro vseh nas. Če so v zadnjih desetih letih subvencije, ki neposredno škodujejo podnebju, naraščale tudi z denarjem davkoplačevalcev, v prihodnjih letih ne bomo več smeli hraniti umazane energije. Videti moramo zmanjšanje števila avtomobilov na cestah, izboljšati vlake in železnice, stavbe, v katerih bivamo, narediti manj potratne, ljudem pa omogočiti, da bodo v mestih ali lokalnih skupnostih postavljali vetrne in sončne elektrarne in tako proizvajali čistejšo energijo. In nazadnje, vlada se mora skupaj z delavci začeti pripravljati na predčasno zaprtje Termoelektrarne Šoštanj.«

Podnebju škodljive subvencije so v zadnjih desetih letih v Sloveniji narasle z 80 milijonov evrov leta 2008 na 123 milijonov leta 2016, fosilna goriva pa so leta 2016 dobila še dodatnih 32 milijonov evrov iz podporne sheme za soproizvodnjo toplote in električne energije. »Govorimo o več kot stotih milijonih evrov letno, ki bi lahko šli v pozitivne ukrepe, ki bi lahko imeli več pozitivnih učinkov: ukrepe v prometu za zmanjšanje osebnega prevoza, energetsko sanacijo stavb, spodbujanje lokalne energetske samopreskrbe s čistimi viri.«