Slovenija referenca zelene mobilnosti

Napredek v elektromobilnosti bo treba pokazati evropskim ministrom za promet že marca 2018.

Objavljeno
11. julij 2017 17.02
Električna osebna vozila v Ljubljanskem potniškem prometu. Volkswagen e-Golf. Ljubljana, Slovenija 3.oktobra 2016. [LPP,elekrična vozila,e-Golf,Volkswagen,avtomobili,zelena energija]
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – »Svet drvi v nizkoogljičnost, s tem se ukvarjajo največja podjetja. Tekmujemo lahko le s sodelovanjem, sicer nas bodo veliki prehiteli,« je povedal Tomaž Berločnik, prvi mož Petrola. Miro Cerar pa je opozoril, da bo Koper brez drugega tira zamrl.

V projektu Edison sodeluje 40 partnerjev, kot gonilna sila in pobudnik pa je bil predstavljen Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie. »Lahko zaostanemo, lahko smo hitri sledilci, lahko pa stopimo v prvo linijo razvoja zelene mobilnosti,« je Seljak opisal pomen projekta, s katerim si seveda prizadevajo za tretjo možnost, in nujnega sodelovanja.

V projektu ugotavljajo, da imamo v Sloveniji presenetljivo dobre kompetence. Seljak zato pravi, da ne bodo prenašali tujih tehnologij. Cilj sta razvoj in uporaba novih tehnologij doma, nato pa prenos navzven, najprej na koridor do Istanbula. Seljak vidi Slovenijo kot naravni laboratorij zelene mobilnosti prihodnosti. To so uresničili že na zeleni Keltiki, cestni povezavi med Logatcem in Bovcem, kjer so postavili električne polnilnice, občinam pa razdelili tudi električna vozila.

Imamo že rešitve

Cilj je razvoj induktivno brezžičnih sistemov polnjenja električnih vozil, razvoj novih, učinkovitih pogonov in novih aplikacij za mobilnost. »Že pripravljamo prijavo za evropski projekt. Pobudo za sodelovanje sta dali Avstrija in Madžarska, marca 2018 pa bo v Ljubljani kongres evropskih prometnih ministrov, kjer moramo že kaj pokazati,« je še povedal Seljak in dodal, da še nimajo vseh odgovorov, poznajo pa vsa ključna vprašanja.

V novi mobilnosti mora biti več slovenskega. Foto Blaž Samec/Delo

Miha Valentinčič iz Petrola je povedal, da so v Kopru že veliko naredili s prenovo, predvsem stavb, mobilnost pa je še izziv. V projektu bodo zdaj uvedli pilotno linijo električnega avtobusa ter javni prevoz med Izolo in Koprom z avtonomnimi vozili. Vsa občinska uprava in službe bodo uporabljale električna vozila, za kar bodo postavili še dodatne polnilnice v mestu in soseskah. »V najkrajšem času nameravamo v Kopru predstaviti in preizkusiti vse slovenske izdelke in tehnologije, tudi električna kolesa in zunajkrmne motorje,« je povedal Valentinčič.

Podobno bo v Novem mestu, kjer imajo 51 odstotkov dnevnih migracij, neučinkovit javni promet in preveliko onesnaženje zraka z delci. V povprečnem avtomobilu se vozi 1,1 človeka. Peter Geršič je povedal, da imajo podobne težave skoraj vsa evropska mesta podobne velikosti, zato bi Novo mesto lahko postalo središče inovativnih mobilnih rešitev.

Sodelovanje je nujno

V projektu Edison bi tudi zato radi postavili inovativni center zelene mobilnosti za predstavitev rešitev, laboratorij, prototipne delavnice, sobe za inoviranje, vzpostavili sodelovanje z zagonskimi podjetji, dijaki in študenti. Partnerji so tudi zato podpisali pismo o nameri za nadaljnje sodelovanje. Tomaž Berločnik je dodal, da bodo pri tem potrebovali jasno podporo vlade, saj brez tega ne bo uspeha na evropskih razpisih. Opozoril je tudi na to, da se stvari spreminjajo hitreje, kot smo pričakovali, Volvo je nehal razvijati motorje z notranjim izgorevanjem, Nemčija in Francija napovedujeta prepoved izdelave takih avtomobilov. »Želimo ostati slovenski, imeli pa bi tudi kakšnega tujega partnerja z znanjem,« je dejal Berločnik.

Pri souporabi Slovenija že stopa ob bok razvitim. Foto Jože Pojbič/Delo

Predsednik vlade Miro Cerar je zagotovil polno podporo vlade, saj je sodelovanje, kot ga kažejo v Edisonu, tisto, kar si želi tudi za vso državo in javno upravo. »Če želimo biti prvi, moramo še bolje sodelovati,« pravi Cerar. Dodal je, da v projektu Edison lahko elektrificirajo Koper, vendar bo to mesto zamrlo, če ne bo zgrajen drugi tir železnice.

»Projekt Edison me spominja na nemški projekt industrija 4.0. Po negodovanju je ta postal simbol nemške industrije. Nekaj podobnega bi mi morali ustvariti z Edisonom,« je dejal predsednik uprave Kolektorja Radovan Bolko. Dodal je, da bi morala biti slovenska strategija usmerjena na nišne zmagovalce. »Če nisi v niši med prvimi tremi na svetu, ne zaslužiš denarja,« pravi Bolko, ki meni, da bo projekt Edison uspešen toliko, kolikor bo sodelovanja in volje.