Smetišča bodo pomemben vir surovin

Zaradi rudarsko-topilniške dejavnosti sta s kovinami najbolj onesnaženi zgornja Mežiška dolina in Idrija z okolico.

Objavljeno
16. februar 2017 17.46
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Pred časom predstavljene možnosti uporabe satelitskih opazovanj za načrtovanje okoljskih ukrepov na tleh ne bodo popolne brez podatkov o sestavi tal in širjenju onesnaževal. Gosarjeva napoveduje, da bodo rudniki postala kar odlagališča odpadkov.

»Pomembna vloga geokemije okolja je, da omogoča pripravo predlogov ukrepov za zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov na zdravje vseh živih bitij na onesnaženih območij,« pravi dr. Mateja Gosar iz Geološkega zavoda Slovenije, ki se ukvarja z geologijo, geokemijo, geologijo okolja, onesnaženjem, kovinami in geokemičnim kartiranjem, pogovarjali pa smo se o geokemiji podeželskih in mestnih okolij.

Katera področja raziskovanja vključuje geokemija okolja?

Geokemija okolja raziskuje kemične procese v zemeljskem površju. S podatki, ki jih pridobimo s študijami, prepoznavamo različne geokemične razmere in tista okolja, ki so obremenjena predvsem zaradi človekovih dejavnosti. S pomočjo teh raziskav ugotovimo predvsem stanje okolja in določimo vir onesnaženja, na podlagi te ocene pa določimo, kako se ta onesnaževala sproščajo v okolje, kakšni so njihovi medsebojni vplivi, če je teh onesnaževal več, in kako se odlagajo oziroma kopičijo. Pomembna vloga geokemije okolja je, da omogoča pripravo predlogov ukrepov za zmanjšanje škodljivih vplivov onesnaževal na zdravje vseh.

Kateri so največji viri onesnaževal zemeljskega površja?

Zagotovo so to antropogeni dejavniki. V prejšnjem stoletju sta se namreč zelo povečala število prebivalstva in njegov vpliva na okolje. Obsežno izkoriščanje fosilne energije in mineralnih surovin, tehnološki izumi in inovacije v transportni infrastrukturi so omogočili hiter razvoj, hkrati pa so se vplivi na okolje stopnjevali.

Mateja Gosar Foto: osebni arhiv

Antropogene vplive sicer delimo glede na tip dejavnosti, se pa seveda te različne dejavnosti medsebojno povezujejo. Kmetijstvo vodi v globalno širjenje hranil in emisij metana, vplivi industrije se razlikujejo glede na tip proizvodnje, v urbanih okoljih pa so močno spremenjeni tokovi energije in materialnih snovi, kot so recimo gradbeni materiali, kovine, baterije in hrana.

Eno ključnih področjih vašega raziskovanja v okviru geokemije okolja so kovine v okolju. Kako močan dejavnik onesnaževanja so kovine v Sloveniji?

Pomembnejši naravni viri kovin so preperevanje kamnin in rud, vulkani, izhlapevanje iz tal in oceanov. Med antropogenimi viri onesnaževanja s kovinami pa so najpomembnejši rudarjenje, kovinska industrija, promet, termoelektrarne in kmetijstvo.

Kovine lahko izvirajo iz rudarskih dejavnosti ter sočasnih procesov drobljenja in mletja rude, prevoza rude, bogatenja in odlaganja rudarskih odpadkov ter odvajanja odpadnih vod in metalurških dejavnosti, ki lahko povzročajo pomembne emisije v zrak.

Raziskave po svetu in v Sloveniji so pokazale, da sta imela rudarjenje in predelava rude v preteklosti velik in trajen vpliv na okolje. Ugotovljena so bila številna onesnažena območja, ki segajo tudi več sto kilometrov od vira onesnaženja. Na teh območjih so navadno povišane vsebnosti kovin v tleh, sedimentih, vodi, rastlinah, živalih in ponekod tudi v ljudeh.

Plakat z razstave Po poti Merkurja v Mestnem muzeju Idrija. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Sanacija sekundarnega onesnaženja zemljišč na območjih rudarjenja je zelo težavna. Navadno se pojavijo nesoglasja v zvezi z rabo zemljišč in težave opuščenih rudnikov. Te posebnosti zahtevajo posebna orodja za reševanje zapletenih okoljskih problemov.

Zaradi rudarsko-topilniške dejavnosti sta v Sloveniji najbolj prizadeti dve območji, zgornja Mežiška dolina, ki je onesnažena s svincem, cinkom in kadmijem, in Idrija z okolico, ki je onesnažena z živim srebrom. Poleg teh dveh onesnaženih območij smo ugotovili tudi manjša povišanja vsebnosti kovin v okolici nekaterih manjših rudnikov.

Koliko sta še vedno obremenjeni območji Idrije in Mežice?

Idrija z okolico je specifičen primer okolja, ki je zelo obremenjeno z živim srebrom. Petsto let trajajoče rudarjenje in proizvodnja živega srebra se kažeta skozi močno povišane vsebnosti živega srebra v vseh segmentih okolja. Idrija z okolico je obremenjena z geogenim, še bolj pa z antropogenim onesnaženjem z živim srebrom.

Na obremenjenost okolja je močno vplivalo vsipavanje žgalniških ostankov v Idrijco, ki je material odnašala po dolini Idrijce in Soče v Jadransko morje. Tako so v spodnjem toku Idrijce nastali obsežni rečni nanosi z visokimi vsebnostmi živega srebra. Z nadzorom vsebnosti živega srebra v sedimentih v zadnjih 25 letih še nismo zasledili trenda upadanja vsebnosti. Obsežna raziskava poplavnih ravnic je omogočila oceno, da je v aluvialnih sedimentih reke Idrijce akumuliranih okoli 2000 ton živega srebra in da so najbolj onesnažena poplavna območja.

Na širšem območju Mežice so pridobivali svinec in cink več kot 300 let, po drugi svetovni vojni pa tudi molibden. Zaradi naravnih danosti, še posebno pa rudniške in topilniške dejavnosti, je okolje še vedno močno obremenjeno. Pomembne negativne vplive na okolje je poleg rudarske dejavnosti prispevala tudi metalurška industrija svinca.

Z zaprtjem rudnika in metalurškopredelovalnih obratov se je neposredni vnos kovin v okolje močno zmanjšal, kot posreden vir kovin pa so ostale velike površine onesnaženih tal in odvali siromašne rude in odpadkov, nastalih pri predelavi rude, iz katerih se kovine spirajo v bližnje potoke in z njimi potujejo v Mežo ter naprej v Dravo.

Analiza sedimentov reke Meže in pritokov je pokazala, da je večina sedimenta še vedno močno obremenjena s svincem, cinkom, molibdenom in kadmijem ter deloma tudi z arzenom.

Kako pa se geokemija spopada z antropogenimi vplivi na okolje v urbanih središčih?

Pravzaprav je urbana območja težko proučevati izolirano, ker meja med ruralnim in urbanim izginja. Ruralno območje je še vedno pomemben vir primarnih surovin, kot je na primer hrana, na teh območjih pa so načeloma tudi prostori za odlaganje odpadkov iz urbanih okolij.

Geokemiki odlagališča odpadkov razumemo kot antropogene sedimente, ki bodo zaradi pomanjkanja primarnih surovin postali pomemben vir surovin v prihodnosti. Prav urbana geokemija pa poskuša najti odgovore na vprašanja, katere meritve je treba izvajati v urbanem okolju, da bi ocenili spremembe, ki so škodljive za prebivalce in ekosisteme, ter kako z dognanji raziskav vplivati na politične odločitve. Pomembna je tudi ocena, kako občasne motnje, kot so naravne katastrofe ali pa vplivi v preteklosti, kot so rudarjenje in predelava rude, vplivajo na poseljena urbana okolja.

V urbanih središčih se uveljavlja koncept »družba brez odpadkov«.

Koncept »družbe brez odpadkov« smo poimenovali urbano rudarjenje. Tradicionalno rudarjenje se namreč, še posebej v razvitih državah, opušča. Vse bolj je v porastu urbano rudarjenje. Gre za prehod iz linearnega toka h krožnemu toku odpadkov, ki temelji na izkoriščanju sekundarnih surovin in ponovni uporabi materialov. Vse omenjene surovine so sestavljene iz točno določenih kemičnih elementov in oblik, ki lahko prehajajo v okolje in mu škodujejo.

Foto: Tadej Regent/Delo

Medtem ko v tradicionalnem rudarjenju prva faza zajema iskanje in raziskovanje nahajališč rude z uporabo geokemičnih in geofizikalnih metod, v urbanem rudarjenju prva faza zajema zbiranje in reciklažo odpadnih izdelkov. Pri tem pa je potrebna predhodna analiza življenjskega cikla izdelkov. S to metodo identificiramo izdelke, ki imajo najmanjši negativni učinek na okolje. Taka informacija pa je zelo koristna pri iskanju okoljevarstvenih rešitev ter iskanju ekonomičnih in kakovostnih izdelkov.