Tiskane izdaje
Piran – Po rekordni turistični sezoni in prihodkih piransko občino do prihodnje sezone čaka manj prijetno delo. Odločneje se bo morala spopasti s problemi komunalnega urejanja. V začetku avgusta se ji je zgodilo fekalno onesnaženje morja, še bolj pa domačine in turiste moti smrad iz kanalizacijskega omrežja.
O težavah s smradom v piranski občini smo že večkrat poročali, v javnem podjetju Okolje in občinski upravi pa so na kritične pripombe vsakič našli izgovore in opravičila, desetletja star problem pa zato ni nič manjši. Predsednik uprave Okolja Alen Radojkovič je na vprašanje, zakaj zaudarja ravno v Piranu, medtem ko v večini drugih mest pri nas s smradom nimajo težav, odgovori le, da bi za temeljito sanacijo kanalizacijskega sistema občina morala nameniti veliko več kot deset milijonov evrov. Če bi hotela postaviti novo osrednjo čistilno napravo nekam v zaledje, in ne na Fornače, ki so preblizu turizmu in morju, pa celo 30 milijonov evrov, pravi Radojkovič. »O takšni vsoti je iluzorno razmišljati,« pravi prvi mož komunalnega podjetja v občini, kjer so lani imeli več kot 1,5 milijona turističnih prenočitev.
V Okolju so tudi v odziv na pisanje revije Manager pripravili analizo razmer na področju kanalizacijskega omreža. Pravijo, da ima občina s približno 17.500 prebivalci 178 kilometrov kanalizacij, sedem kanalizacijskih sistemov in 16 črpališč, na kanalizacijo pa da je priključenih 84 odstotkov prebivalcev. V podjetju trdijo, da čistilne naprave lahko prečistijo odplake 34.800 prebivalcev. A pri tem v občini nimajo natančnih podatkov, koliko ljudi se zgrne vanjo na vrhuncu sezone. Po naši približni oceni to nemalokrat presega število 40.000.
Drobiž namesto
Radojkovič priznava, da so to nevralgične točke, da je smrad posledica črpanja in tlačenja odplak zaradi premagovanja višinskih razlik, in napoveduje, da bodo del težav poskušali kmalu rešiti z zeolitnimi filtri. V turističnem naselju Salinera v Strunjanu bi za odpravo smradu po njegovem morali nameniti 14.000 evrov, a to pomeni, da se težav lotevajo z zneski v tisočih evrov, čeprav bi zahtevale milijonska vlaganja.
Radojkovič pravi, da je onesnaženja morja na Bernardinu razgalilo to, da je bilo na samo enem ožjem območju na meteorno kanalizacijo nepravilno ali brez dovoljenja priključenih pet hiš, za kar so vedeli tudi pristojni inšpektorji.
