Tiskane izdaje
Sedem metrov snega v Švici, sneg v Sahari, obilno sneženje in snežni plazovi na severu Italije in poletje na jugu. Na Floridi zaradi nizkih temperatur zamrzujejo igvane, v Avstraliji z neba dežujejo skuhani netopirji. Vremenski ekstremi so nova realnost, ali so posledica podnebnih sprememb, pa si strokovnjaki še niso soglasni.
V lanskem letu so svet oblivali vročinski valovi, ki so povzročali suše, gozdne požare od Nove Zelandije do Španije in od Kalifornije do Grenlandije, ter zahtevali tudi smrtne žrtve. Avstralija je v novo leto stopila s 50 stopinjami Celzija, južna Evropa se je julija in avgusta kuhala pri štiridesetih stopinjah, vročina v Indiji je že drugo leto zapored kosila med najbolj ranljivimi. Znanstveniki so ugotovili, da je beljenje koral na Velikem koralnem grebenu hujše, kot so predvidevali, in napovedali, da bi lahko do leta 2050 zaradi povečevanje temperature morja in zakisanja izgubili 90 odstotkov vseh koral v največjem podvodnem gozdu.
V švicarskem Zermattu je zapadlo sedem metrov snega. Foto Reuters Pictures
Minulo leto je bilo tudi leto rekordnih neviht, najhujši sta bila hurikana Maria in Irma, ki sta karibsko otočje opustošili avgusta in septembra. Nadaljevalo se je taljenje ledu in lomljenje ledenikov na Antarktiki. Čeprav je del naravnih procesov, so znanstveniki umik nekaterih ledenikov pripisali posledicam podnebnega segrevanja. Podnebne spremembe potencirajo tudi oborožene konflikte, zaradi katerih morajo domove zapustiti milijoni ljudi. Lani so se zaradi državljanske vojne in večletne suše množice prebivalcev Južnega Sudana zatekle v Ugando in Kenijo, ki sta se prav tako spopadali s sušo.
Za ZDA je bilo leto 2017 tretje najbolj vroče v zgodovini meteoroloških meritev, vremenske ujme (požari na zahodu, hurikani Harvey, Maria in Irma) pa so povzročile 306 milijard dolarjev škode. To je več od doslej rekordnega leta 2005, ko so ob obale ameriškega zaliva trčile Katrina, Wilma in Rita, ki so skupno povzročile za 205 milijard dolarjev škode, je ocenila Nacionalna uprava za oceanografijo in ozračje (NOAA). Ali bo govorica denarja, če že ne srca prepričala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ZDA ne umakne iz pariškega podnebnega sporazuma? Na novinarski konferenci z norveško premierko Erno Solberg je dejal, da bi se ZDA lahko vrnile nazaj, če bi bil sporazum za ZDA pravičnejši.
Pogostejši bodo ekstremi navzgor
Ekstremne vremenske dogodke je najenostavneje pripisati podnebnim spremembam, vendar vreme in podnebje nista isti stvari, opozarja meteorolog Tomaž Gregorič z Agencije RS za okolje (ARSO). Posamezni ekstremni vremenski dogodki ne naznanjajo nujno podnebnih sprememb, lahko pa določene vrste teh dogodkov v prihodnosti pričakujemo z večjo verjetnostjo kot druge, pravi meteorolog Gregor Vertačnik z Arso. Pogostejši bodo vročinski valovi, rekordi v najvišjih temperaturah ter močnejši in kratkotrajnejši nalivi. Zmanjševali pa se bosta količina snežnih padavin in število mrzlih dni. Na splošno se povečuje verjetnost dogodkov, povezanih s povečevanjem števila dni z nadpovprečno visokimi temperaturami in zmanjševanjem števila hladnih dni.
Gneča na plaži Bondi. Avstralija je lani zabeležila tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev. Foto AFP
Vremenski vzorci, kot sta bila prodor hladnega zraka v ZDA in sneg v Sahari, po besedah obeh meteorologov niso neobičajni. Preplavljenje Severne Amerike s polarnim zrakom in izjemno močno sneženje se pojavi vsakih 25-30 let, je izračunala Svetovna meteorološka organizacija. Sneg pa je Saharo pobelil tudi leta 2016 in pred tem leta 1979. Na splošno je sneženje v severni Afriki v bližini pogorja Atlas, na nadmorski višini tisoč metrov, pogosto. Takšni vremenski vzorci se bodo pojavljali tudi v prihodnosti, vendar redkeje kot v preteklosti, napoveduje Vertačnik.
Dogodki kot luciferska vročina v Avstraliji, kjer beležijo tretje najbolj vroče leto v zgodovini meritev, bodo pogostejši. Za številne vremenske dogodke pa po besedah Vertačnika ni mogoče reči, da se je njihova pogostost spremenila. Med njimi so tudi obilne snežne padavine v Alpah.
Rekordne temperature v Avstraliji so scvrle možgane več sto netopirjem. Foto AFP
Podnebne spremembe pa so vse pomembnejši dejavnik, če ne opazujemo zgolj izoliranih vremenskih dogodkov, ampak dogodke na večjih območjih in v daljšem obdobju. Kot referenčno časovno obdobje, v katerem lahko že govorimo o posledicah podnebnih sprememb, velja obdobje zadnjih 30 let. Spremembe, ki jih je človek sprožil pred 500 leti, je narava že popravila, spremembe v zadnjih nekaj desetletjih ali v obdobju povprečne življenjske dobe posameznika, pa so še vidne, pove Vertačnik.
Igvane na Floridi so zaradi nizkih temperatur otrpnile. Foto Reuters
Čez 50 let Slovenija za dve stopinji toplejša
V Sloveniji so bili v zadnjih dveh mesecih trije izstopajoči vremenski dogodki. Vetrolom, kot se je zgodil med desetim in enajstim decembrom, se po besedah Vertačnika zgodi vsakih nekaj desetletij, vendar ni mogoče reči, da je posledica podnebnih sprememb. Za veter namreč ni dovolj nizov meritev, za predvidene spremembe hitrosti pihanja in pogostost močnih vetrov pa ni dovolj dobrih ocen.
Sočasno z njim so se v več delih države v noči z 11. na 12. december močno zvišale temperature. Ponekod po nižinah so znašale med 15 in 19 stopinj, kar je zimski rekord v zgodovini slovenskih meritev. Nenaden visok dvig temperature je skladen z ugotovitvijo, da se podnebje segreva tudi pri nas – od leta 1961 se je povprečna temperatura povečala za 1,7 stopinje –, ni pa zadosten dokaz, da so na delu podnebne spremembe. Nadpovprečno toplo je bilo tudi prvi teden januarja. Zadnjih 20 let so takšna obdobja vse pogostejša, a tudi teh ni mogoče neposredno pripisati podnebnim spremembam, pravi Vertačnik.
Podnebni scenarij, ki so ga izdelali na Arsu, kažejo, da se bo Slovenija v prihodnosti še naprej segrevala – do leta 2040 za stopinjo, do leta 2070 pa še za dodatno stopinjo –, sprememba količine padavin pa je manj verjetna. Najverjetnejši scenarij je, da se bo količina padavin pozimi povečala, poleti zmanjšala, na letni ravni pa bo ostala približno enaka.
