Tiskane izdaje
Javna razsvetljava pomeni pomembnega porabnika električne energije, zato se mesta trudijo, da bi to porabo zmanjšala. Pri tem si pomagajo tudi s pametnim krmiljenjem razsvetljave, s katerimi je mogoče znižati stroške in izboljšati kakovost življenja v mestih.
Mariborčani se lahko pohvalijo, da je pri njih pred 133 leti zasvetila prva električna luč na Slovenskem. Električno razsvetljavo s 36 žarnicami je v svojem parnem mlinu uvedlo tamkajšnje podjetje Karl Scherbaum. Zapišimo še, da je Edison prvo žarnico na ogleno nitko izumil le štiri leta pred tem. Mesto ob Dravi je bilo tudi prvo na Slovenskem z električno javno razsvetljavo. To so na mariborskem Grajskem trgu in bližnjih ulicah vzpostavili leta 1888 v čast obiska habsburškega prestolonaslednika Rudolfa. Tako sta elektrika in električna javna razsvetljava začeli svojo pot v naših krajih. Danes ima Maribor dobrih 360 kilometrov omrežja javne razsvetljave in več kot 18.000 svetilk.
Velik porabnik energije
Javna razsvetljava je pomemben porabnik električne energije, zato se mesta trudijo, da bi to porabo zmanjšala. Groba ocena pravi, da v Evropski uniji za javno razsvetljavo vsako leto porabimo 14 odstotkov vse električne energije, kar skupaj pomeni približno dve milijardi evrov. Porabljena električna energija in z njo povezano onesnaževanje okolja pa ni edina težava javne razsvetljave – tu je še čezmerno svetlobno onesnaževanje okolja. Izziv za sodobna mesta je gotovo velik. Mesta po vsem svetu zato že eksperimentirajo z inteligentnimi sistemi razsvetljave, ki jih je mogoče nadzorovati in upravljati na daljavo, z njimi pa zelo znižati stroške in izboljšati kakovost življenja v mestih.
Zelena prestolnica Evrope
Naše glavno mesto, ki si je tudi zaradi doseženih ciljev pri optimizaciji javne razsvetljave prislužilo laskavi naslov Zelena prestolnica Evrope, se je pred osmimi leti lotilo načrtne zamenjave javnih svetilk z namenom zmanjšati porabo energije in svetlobno onesnaževanje. Pri tem je sledilo tudi Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, sprejeti na državni ravni.
»S svetlobno tehnologijo LED nadomeščamo tudi kompaktne fluorescentne sijalke razsvetljave stanovanjskih cest in ulic, s čimer dosegamo približno 50-odstotni prihranek pri porabljeni električni energiji, ter veliko zmanjšanje vplivov na okolje,« pravijo v Mestni občini Ljubljana in dodajo, da je javna razsvetljava v mestu med najsodobnejšimi v Evropi in da jo stalno posodabljajo. Recimo dekorativne svetilke v starem mestnem jedru oblikovno spominjajo na stare plinske svetilke, vanje pa je vgrajena sodobna LED-tehnologija.
Inteligentno krmiljenje svetlobe
Pri optimizaciji stroškov razsvetljave (in porabe električne energije zanjo) nima pomembne vloge le sodobna tehnologija, kot je LED, ampak tudi način upravljanja razsvetljave. Novodobna javna svetilka ni več le svetilka, ampak je opremljena z različnimi senzorji in krmilniki, ki dodatno optimizirajo delovanje luči. Senzorji lahko merijo, na primer, razpoložljivo naravno svetlobo in njej primerno prižigajo oziroma ugašajo posamezne svetilke ter prilagajajo jakost razsvetljave. Tako, recimo, v jasnih poletnih večerih svetijo z šibkejšo svetlobo kot v oblačnem večeru, ko je naravne svetlobe manj. Senzorji lahko zaznajo prisotnost prometa, ljudi in temu prilagodijo delovanje javne razsvetljave.
Javne svetilke so lahko opremljene tudi s kamerami, ki delujejo po eni strani varnostno, po drugi pa na podlagi posnetkov načrtovalci javne razsvetljave to lahko še dodatno optimizirajo. Nad delovanjem pametne javne razsvetljave bedijo računalniški nadzorni centri, ki zbirajo podatke o delovanju svetil, porabi električne energije in podatke prej omenjenih senzorjev.
Pionirji Nizozemci
Pri uvedbi inteligentne javne razsvetljave so pomemben korak naredili Nizozemci, konkretno njihovo mesto Eindhoven, kjer so marca 2014 zagnali sodoben sistem javne razsvetljave, ki temelji na LED-tehnologiji, svetilke pa imajo vgrajene senzorje, ki prižigajo in ugašajo luči glede na prometnost poti.
Prednost inteligentnih svetilk je tudi v tem, da z računalnikom lahko krmilijo delovanje vsake posamezne svetilke. Senzorji lahko zaznavajo tudi najpopularnejše sprehajalne točke ter znajo ljudi v temi usmerjati. LED-tehnologija omogoča tudi dodajanje barv v svetlobo, zato v Eindhovnu lahko pričarajo prav zanimivo božično razpoloženje tudi z javnimi svetilkami. Ali pa popularne turistične poti označijo s svojo barvo luči. Drži, da je naložba v inteligentno razsvetljavo večja kot v konvencionalne sisteme, a dolgoročni prihranki hitro pretehtajo v prid investiciji. V Eindhovnu sicer še vedno investirajo tudi v »neinteligentno« razsvetljavo.
Pametne luči tudi pri nas
Nekaj pameti ima tudi javna razsvetljava v Ljubljani, kjer so glavne ceste in vpadnice osvetljene s sodobnimi svetilkami z vgrajenimi visokotlačnimi natrijevimi sijalkami. Pri tem so nekateri odseki opremljeni tudi s prilagodljivo razsvetljavo, pri kateri se raven svetlosti prilagaja glede na gostoto prometa in vremenske pogoje. »Tako varčujemo s porabljeno električno energijo, zaradi manjšega deleža odbite svetlobe pa se zmanjša tudi vpliv na okolje,« pravijo na občini.
Potenciali pametne razsvetljave
Pametna razsvetljava gotovo omogoča lokalnim skupnostim prihranke pri porabi energije za svetlobo. Vgrajeni senzorji lahko delovanje luči prilagodijo prometnosti poti, pretočnosti pešcev, času v dnevu in danim vremenskim razmeram. Svetlobo svetil lahko temu primerno zatemnijo ali povsem izklopijo. Takšni sistemi lahko skupaj z LED-tehnologijo svetil prispevajo tudi do 60 odstotkov nižje stroške razsvetljave.
A seznama koristi s tem še ni konec. Javne svetilke lahko uporabljajo kot platforme za različne storitve v mestih, na primer za merjenje onesnaženosti okolja ali pretočnosti prometa, in tako postanejo del pametnega infrastrukturnega omrežja, ki mestom pomaga zaznavati različne spremembe v mestih in se jim pravočasno prilagajati. Preprosta integracija ulične razsvetljave z drugimi sistemi v mestih pod črto omogoča tudi učinkovitejše upravljanje mest.
Kako? Ulične svetilke lahko postanejo brezžične točke, točke z digitalno signalizacijo (recimo prikaz informacij o zasedenosti parkirnih mest, svetlobno opozarjanje na zasedenost prometnih poti ali morebitne prometne nesreče, obvestilo komunalni službi za odvoz smeti v soseski), informacijske točke za turiste ali starejše meščane, ki iščejo pot do doma in še bi lahko naštevali.
