Tiskane izdaje
Digitalizacija prodira tudi v energetiko, je pa kot nalašč za razpršene vire energije, potrjuje predsednik uprave Gen-I Robert Golob, ki se zadnje čase spet z zagonom uči. Takoj bi podprl strategijo Elona Muska, ki je v Avstraliji najprej iz malih sestavil ogromno baterijo, nato pa v drugem projektu opremil 50.000 hiš s sončnimi elektrarnami in baterijami. To je tudi del pilotnih projektov Gen-I.
V zadnjem času se je veliko spremenilo, na avkcijah je ponujenih veliko vetrnic, sončne elektrarne pa niso tako zanimive. Računate bolj na neto merjenje?
Ne računamo le na neto merjenje, saj verjamemo, da je sonce vir prihodnosti in da v resnici nima konkurence. Kako bo raba sončne energije urejena v predpisih, bo odvisno od posamezne države in to se bo spreminjalo. Verjamemo, da je prihodnost energetike v rokah posameznikov, ne v rokah velikih sistemov. Ko to dvoje seštejemo, vidimo, da samo sonce omogoča prenos moči oziroma upravljanja energetskega sistema z velikih konglomeratov na vsakega od nas. Seveda bodo obstajale tudi druge alternative, pomembno pa je, da se bomo sami odločali. Take priložnosti nismo imeli še nikoli v zgodovini. Poti nazaj v nobenem primeru ni.
Ali nastavki slovenske energetske politike sledijo tem trendom?
Gotovo ne bi škodilo, če bi bila slovenska energetska politika usklajena s svetovnim razvojem, a tudi če ni, prav velike škode ne more narediti. V energetskem konceptu je napisano to, kar vsi vemo, ne prinaša pa nobene odločitve. Slovenska politika je bila v preteklih letih neodločna, kljub vtisu, ki se ga poskuša zdaj ustvariti, in to se pozna tudi na energetiki. Na srečo okoljsko ozaveščenih uporabnikov izbira ni odvisna od slovenske politike, ampak od svetovnega razvoja novih tehnologij, ki je neustavljiv. Politika sicer lahko pospešuje, Slovenija bi lahko bila na vrhu pri uvajanju teh sodobnih tehnologij, a ni.
Zdi se, da so tehnologije, kot sta internet stvari in veriženje podatkovnih blokov, kot nalašč za razpršeno energetiko.
Drži, tudi digitalne tehnologije se razvijajo v isto smer kot energetika, to je, da dajo posamezniku večjo moč in način, da lahko upravlja svoje vire, čeprav so to le podatki ali denar. V treh do petih letih bodo te tehnologije dozorele.
To bo še težje ustaviti kot spremembe v energetiki.
Saj nihče dejavno ne ustavlja prehoda. Politika pa mora poskrbeti, da sedanji interesi ne ogrozijo novih. Fosilni krogi se seveda legitimno bojujejo za svoje mesto pod soncem ...
Bolj za preživetje.
Dobesedno. Tako premogovna kot naftna industrija. Smo v času, ko je Nemčija na področju dizelskih avtomobilov naredila zelo velik miselni preskok. To ne pomeni, da so ukinili avtomobile z dizelskim motorjem, začeli so dopuščati razpravo. Moč odločanja se spušča proti lokalnim skupnostim in ljudem. To do zdaj ni bilo mogoče, tega niso dopuščale niti tehnologije niti sistemi odločanja. Spremembe pa so neustavljive, ker jih je ogromno in ne prihajajo iz ene točke, ampak od vsepovsod od spodaj, od ljudi.
Za nemško odločitvijo je tožba okoljevarstvene organizacije. Da so sodišča onesnaženje vzela kot osnovo, pa je zelo pomenljivo.
Kakovost zraka je postala osnovna človekova pravica. Tudi v Sloveniji se bo ta zavest širila, morda se bo kakšna skupnost odločila in izsilila skupinsko samopreskrbo z energijo, ki je zakonodaja danes ne omogoča.
Obstaja še kakšna druga možnost ali le sonce?
Obnovljivi viri so večinoma zelo lokacijsko pogojeni. Za male hidroelektrarne je nujen potok brez rib, ne bi se spuščal v škodo, ki jo tak projekt lahko povzroči v okolju, za vetrnico pa mora biti območje vetrovno, a brez ptičev. Biomasa se izplača, če je v bližini gozd, sicer so stroški prevoza preveliki. Možnosti so tako zelo omejene.
Tudi te tehnologije se spreminjajo.
Povsod se tehnologije spreminjajo. Verjamem pa, da bo največjo eksplozijo sprememb povzročil razvoj tehnologij za shranjevanje energije ali za učinkovito pretvorbo elektrike v vodik ali nekaj podobnega, uporabnega za prevoz.
Kje ste zdaj vi s projektom Gen-I sonce?
Ko je na strehah sneg, nas tam ni. Trenutno se pripravljamo na novo sezono. Letos načrtujemo postavitev 600 sončnih elektrarn, dvakrat več kot lani. Dela se bomo lotili aprila, z okrepljenimi ekipami.
Kakšna je ekonomika sončne elektrarne?
Ekonomika ostaja zelo dobra, subvencije ostajajo, škoda je le, da je še vedno velja omejitev velikosti elektrarne na enajst kilovatov. Večja moč bi ekonomiko še izboljšala, saj so fiksni stroški zelo podobni. A kljub temu velja, če ima nekdo denar na bančnem računu, ne dobi nobenih obresti. Če isti denar vloži v sončno elektrarno, bo imel od sedem- do devetodstotno donosnost. Ko kupujemo avtomobil, vemo, da ga bomo hitro zamenjali, da ga bomo morali vzdrževati in kupovati gorivo. Pri soncu nimamo takih stroškov, elektrarno kupimo, jo v desetih letih odplačamo, potem jo pa imamo še 20 let ali več. Kdor ocenjuje sončno elektrarno z enakimi vatli kot avtomobil, se moti.
Eno je naložba, drugo pa strošek.
Tako je, avtomobil je strošek. Tega se še posebno zavedajo na severu, kar je zanimivo, saj imajo manj sonca kot pri nas.
Tudi elektrika na severu ne deluje najbolje.
Tu pridemo do shranjevanja, kjer je tempo izboljšav zelo hiter. V dveh letih se je gostota baterij povečala za polovico, cene pa padajo še hitreje. Tudi mi že pripravljamo pilotne projekte, kjer je shranjevanje tista tehnologija, ki bo še pospešila procese decetralizacije v energetiki. Prepričani smo tudi, da shranjevanje izboljša kakovost napajanja in nevtralizira škodo, ki jo sončne elektrarne povzročajo v sistemu.
V prihodnosti bodo prostor za shranjevanje elektrike tudi električni avtomobili oziroma njihove delno izrabljene baterije.
Ena od poti do cenejših shranjevalnikov je tudi drugo življenjsko obdobje avtomobilskih baterij. Težava je, da je teh baterij na trgu še zelo malo, se bo pa to spremenilo v letu ali dveh. Pozneje bodo baterije proizvajali v večjih količinah in ceneje, zato bodo lahko postale del vsakega doma s sončno elektrarno. Lastnik takega doma bo lahko zelo selektivno odvisen od sistema, lahko se bo poljubno odklapljal iz sistema, česar brez baterije ne bo mogel delati. V tujini je že več skupnosti, ki so se že v celoti odklopile iz omrežij, saj imajo lastna omrežja, lastne vire, možnost shranjevanja in so v celoti samopreskrbne. Pri nas takih skupnosti še nimamo, so pa v nastajanju dve ali tri.
Vam je osnovo za rast zagotovila velika elektrarna, jedrska.
Gotovo je bilo to osnova od leta 2006 do leta 2011. Pa ne zato, ker je bila to jedrska energija, temveč dovolj velik vir, na katerega smo se lahko naslonili in imeli podporo za prodor na trg. Od prvega dne smo vso elektriko iz Jedrske elektrarne Krško namenjali slovenskim odjemalcem. Vse koristi cenovno ugodne elektrike so tako ostale v Sloveniji. Tudi zato pa smo zdaj lahko največji dobavitelj elektrike v Sloveniji.
Gen-I sonce je projekt, ki gre v popolnoma drugo smer kot načrti skupine Gen energija
Kaj pa menite o manjših jedrskih elektrarnah?
Ne poznam nobenega primera. Eksperimentirali pa ne bi, Teš 6 je bil tak preizkusni blok.
Shranjevanje energije je ključno za stabilnost sistema, ne velike elektrarne na premog ali plin, pravite. Kaj menite o projektu Nedo?
V projektu Nedo z japonskimi partnerji so pametno ugotovili, da če je shranjevanje energije pametno na prenosnem omrežju, denimo s črpalnimi elektrarnami, in na distribucijskem omrežju z baterijami, je pametno tudi vmes. Če so shranjevalniki postavljeni na pravih lokacijah in je uporabljena prava tehnologija. Bojim se, da smo zato, ker Nedo ni bil zares sprejet kot nacionalni projekt, imeli bistveno slabše izbire tako pri tehnologijah kot pri lokacijah. Zato skozi ta projekt mogoče ne bomo mogli prepoznati vseh koristi, ki jih shranjevalniki na takšni ravni dejansko imajo.
Kaj pa električna mobilnost?
Premalo se poudarja, da so električni avtomobili že povezani v digitalni sistem. Najzanimivejši trg je zdaj Kitajska, tja se preusmerja večina proizvodnje. Kdor bo tam dobil primat, ga bo namreč imel povsod. Tudi Tesla ima zdaj težave, ker bi morali za vstop na Kitajsko pol družbe prepustiti Kitajcem.
