Sosedske elektrarne tudi pri nas
Zgolj sprememba uredbe ni dovolj, ministrstvo si mora postaviti merljive cilje.
Odpri galerijo
Sosedje bodo lahko zgradili sončno elektrarno na šoli in varčevali. FOTO: Marko Feist/Delo
Ljubljana - Ministrstvo za infrastrukturo v prenovljeni uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije predlaga spremembe, ki bodo omogočile sodelovanje pri proizvodnji energije. Skupina ljudi znotraj iste transformatorske postaje se bo namreč lahko povezala in postavila skupno sončno elektrarno na strehi bližnjega občinskega vrtca.
Proizvodnja skupne sončne elektrarne se bo lastnikom po predlogu odštela od porabe doma. Javna obravnava predlaganih sprememb traja do 21. januarja, vendar te spremembe večina podpira, najbolj pa nevladne okoljske organizacije. Focus, Greenpeace in Skupnost občin Slovenije si že dlje časa prizadevajo za ta ukrep in pozdravljajo predlagane spremembe. Te bi lahko dale nov zagon OVE sektorju, spodbudile lokalne projekte, v katerih bodo sosedje skupaj proizvajali čistejšo energijo in s tem pripomogle k opuščanju fosilnih goriv.
Tomislav Tkalec iz Focusa opaža veliko zanimanje posameznikov in skupnosti za skupnostne energetske projekte, ki jih bo po tej uredbi dejansko mogoče uresničiti. Katja Huš iz Greenpacea dodaja, da je to sprememba, ki dejansko upošteva, v katero smer se mora energetika spreminjati. »Zakaj ne bi bili poleg nacionalnih kampanj o zdravju, prehrani, varnosti v prometu, ljudje obveščeni tudi o možnosti sosedske sončne elektrarne? Ministrstvo si naj zastavi tudi konkreten cilj,« pravi Huševa.
Vlasta Krmelj, županja Selnice ob Dravi in predstavnica Skupnosti občin Slovenije, pa pravi, da imajo številne občine v svojih razvojnih strategijah in načrtih trajnostnega razvoja samooskrbo kot enega temeljnih ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam. Večje število projektov bo imelo zagotovo vpliv na nova delovna mesta in gospodarski razvoj, predvsem območij izven regionalnih središč.
V distribucijskih podjetij imajo nekaj pomislekov, saj bo treba vložiti v omrežja, denarja pa nimajo za vse potrebe, med katere sodi tudi električna mobilnost. V družbi Gen-I so, po drugi strani, že dolgo izraziti zagovorniki take rešitve, med drugim so postavili tudi nekaj skupnostnih sončnih elektrarn na Hrvaškem.
Proizvodnja skupne sončne elektrarne se bo lastnikom po predlogu odštela od porabe doma. Javna obravnava predlaganih sprememb traja do 21. januarja, vendar te spremembe večina podpira, najbolj pa nevladne okoljske organizacije. Focus, Greenpeace in Skupnost občin Slovenije si že dlje časa prizadevajo za ta ukrep in pozdravljajo predlagane spremembe. Te bi lahko dale nov zagon OVE sektorju, spodbudile lokalne projekte, v katerih bodo sosedje skupaj proizvajali čistejšo energijo in s tem pripomogle k opuščanju fosilnih goriv.
Tomislav Tkalec iz Focusa opaža veliko zanimanje posameznikov in skupnosti za skupnostne energetske projekte, ki jih bo po tej uredbi dejansko mogoče uresničiti. Katja Huš iz Greenpacea dodaja, da je to sprememba, ki dejansko upošteva, v katero smer se mora energetika spreminjati. »Zakaj ne bi bili poleg nacionalnih kampanj o zdravju, prehrani, varnosti v prometu, ljudje obveščeni tudi o možnosti sosedske sončne elektrarne? Ministrstvo si naj zastavi tudi konkreten cilj,« pravi Huševa.
Vlasta Krmelj, županja Selnice ob Dravi in predstavnica Skupnosti občin Slovenije, pa pravi, da imajo številne občine v svojih razvojnih strategijah in načrtih trajnostnega razvoja samooskrbo kot enega temeljnih ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam. Večje število projektov bo imelo zagotovo vpliv na nova delovna mesta in gospodarski razvoj, predvsem območij izven regionalnih središč.
V distribucijskih podjetij imajo nekaj pomislekov, saj bo treba vložiti v omrežja, denarja pa nimajo za vse potrebe, med katere sodi tudi električna mobilnost. V družbi Gen-I so, po drugi strani, že dolgo izraziti zagovorniki take rešitve, med drugim so postavili tudi nekaj skupnostnih sončnih elektrarn na Hrvaškem.
