Tiskane izdaje
Ljubljana – Freiburg je od leta 2009 zelo privlačen za nove priseljence, čeprav so najemnine tam višje, jim ogrevanja ni treba plačevati. V enem najbolj zelenih nemških mest soseske brez avtomobilov zapolnjujejo otroška igrišča in zelenje.
Nove soseske v nemškem Freiburgu, ki ima 220.000 prebivalcev, načrtujejo tako, da premislijo, kako bo potekal javni promet in kako se bodo preskrbovale z energijo. Tudi poslovna cona je zelena, pri čemer, denimo, velikan Pfizer načrtuje odklop iz električnega omrežja, saj je večina stroškov povezanih z omrežnino, prispevki in davki.
Parkiranje prepovedano. Velja za celo sosesko. Foto Borut Tavčar/Delo
Zemljišča za nove soseske zagotovi mesto, uredi dovoljenja, potem jih proda na dražbi. Za investitorje imajo najraje stanovanjske zadruge, ki edine lahko zgradijo več kot 40 stanovanj. Družbeniki v teh zadrugah ne postanejo lastniki stanovanj. Drugače pa je v gradbenih zadrugah, kjer deležniki gradijo zase. Med njimi so tudi skupnosti starejših, ki si stavbe in okolje uredijo po svoje. V Freiburgu imajo že tri take soseske, kjer se stanovalci srečajo že prej in si izberejo sosede v nadstropjih. O predlogih investitorjev odloča mestni svet. Pripravljajo pa že podlage za četrto sosesko brez parkirišč za avtomobile.
Mesečna vozovnica je dovolj
Energijo zagotavljajo z geotermalno energijo, sončnimi elektrarnami, bioplinom iz organskih odpadkov in zemeljskim plinom ter lesno biomaso. Izrabljajo tudi zajem in ponovno uporabo odpadne toplote. Za vsako stavbo je javno objavljeno, kako energijsko učinkovita je, kar vpliva na najemnino. Več ko stavba porabi, nižja je najemnina, a stanovalci imajo višje stroške. Pravijo, da so emisije v mestu že zmanjšali za 30 odstotkov, do leta 2030 bi jih radi za 50 odstotkov glede na leto 1990.
Ne le na strehah, elektrika prihaja tudi s sten. Foto Borut Tavčar/Delo
Prihodnost vidijo v decentralizirani proizvodnji energije, zmanjšanju porabe energije za polovico in povečanju deleža obnovljivih virov s sedanjih deset odstotkov v skupni rabi. Eden od ključev je promet, ki porabi 28 odstotkov vse energije. Zdaj v Freiburgu 29 odstotkov ljudi hodi peš, kolesari 34 odstotkov ljudi, z javnim prometom (tramvaji in avtobusi) se vozi 16 odstotkov ljudi, avtomobil pa uporablja 21 odstotkov ljudi, od tega se jih pet odstotkov vozi z drugimi.
Javni prevoz je pomemben v vsem Freiburgu. Foto Borut Tavčar/Delo
Mesečna vozovnica za vse vrste javnega prevoza stane 54 evrov, zajema pa območje, veliko 70 krat 60 kilometrov. V Freiburgu zato pravijo, da nimajo lastnih avtomobilov, ker so predragi. Za večje prevoze je na voljo souporaba avtomobilov. Osnova mesečna tarifa je pet evrov, nad tem se plača uporaba po kilometrih in minutah. Mesto daje prostore za postaje avtomobilov v souporabi, prav tako za polnilne postaje za električna vozila.
V kolesarske ceste, ki omogočajo hitrejše premikanje kot z avtomobili, so vložili 20 milijonov evrov. S spremembo poti se spreminja tudi mesto, pravijo. Prej široke ceste za avtomobile so uredili tako, da imajo avtomobili le en pas, zraven so tramvaj in kolesarske poti, dodali so tudi drevesa. Na takih površinah se ljudje raje zadržujejo.
Senca drevesa je prijetnejša kot druge sence. Foto Borut Tavčar/Delo
Sodelovanje in upoštevanje standardov
Projekt pasivne hiše, ki so ga izvedli, je stal 13,4 milijona evrov oziroma 1680 evrov za kvadratni meter. Polovico denarja je pri tem prispevala država s subvencijami. Podobno so zgradili tudi leseno stavbo, v kateri živijo begunci in študenti. »Ne bomo vlagali v kontejnerje, raje zgradimo nekaj, kar bo uporabno tudi v prihodnje,« je geslo mesta, katerega energijski standard (poraba največ 68 kilovatnih ur energije za kvadratni meter na leto) morajo upoštevati tudi vse poslovne stavbe.
Pri nas bi to gotovo postalo parkirni prostor. Foto Borut Tavčar/Delo
Predstavniki mesta imajo tudi delavnice s podjetji. Tako je, denimo, Ikea ponudila brezplačno izposojo vozil za prevoz nakupljenega domov, druga podjetja predajajo odpadno toploto in hlad in tudi presežek elektrike.
