Stavbe prihodnosti so pametne in povezane

Gradbeništvo ima nizko dodano vrednost, manjka tudi proizvodnja polizdelkov iz lesa, vendar ima slovensko gospodarstvo več priložnosti za prodor.
Objavljeno
11. februar 2019 17.40
Posodobljeno
11. februar 2019 17.52
Direktorica GZS Sonja Šmuc in predsednica finskega združenja gradbenih inženirjev Miimu Airaksinen sta odprli razstavo. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Ljubljana – V pametnem domu bodo najrazličnejše infrastrukture pametno izkoriščene tako, da nam bodo resnično v pomoč. Za to pa je treba postaviti v središče uporabnika, ne posameznih nakopičenih naprav, so se strinjali udeleženci današnje konference Prihodnost bivanja, ki jo je organizirala GZS v sodelovanju s SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo (PSiDL), ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvom za zunanje zadeve in javno agencijo Spirit. Odprli so tudi razstavo o dosežkih slovenskega gospodarstva na področju prihodnosti bivanja, ki bo v Domu gospodarstva do 11. aprila.

Matej Gajzer, direktor SRIP PSiDL, je povedal, da je v partnerstvu več kot 65 podjetij iz področij pametnih naprav, trajnostnih stavb in lesne verige. Za stavbe prihodnosti pa sta bistveni digitalizacija in razogljičenje. To tudi za slovensko gospodarstvo prinaša priložnosti na svetovnem trgu. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca pa je poudaril, da Slovenija tehnološko zaostaja za Evropo, razvoj pa kompenziramo z delovno intenzivnostjo. Za prihodnost vidi le dve možnosti, ali bo delavec trikrat bolj produktiven ali pa bo znal upravljati stroj, ki bo opravil trikrat več dela. V prvem primeru bomo, tudi zaradi staranja prebivalstva, potrebovali migracije. Kritičen je bil do izobraževalnega sistema, ki ne daje tistega znanja in spretnosti, ki jih gospodarstvo potrebuje, poleg tega nimamo osmišljenega prenosa tehnologij v gospodarstvo in obrt. Verjame pa, da je veliko poslovnih priložnosti, kjer se lahko z lesom, znanjem in integracijo sodobnih tehnologij izkažemo.

image
Slovenska podjetja imajo ob povezovanju veliko priložnosti. FOTO: Borut Tavčar/Delo


Gradimo za otroke


Na ministrstvu za okolje in prostor končujejo strategijo prostorskega razvoja Slovenije, v kateri so poudarjeni policentrični razvoj, mobilna družba, razvoj širših mest, gospodarska območja in območja narave in kulturne dediščine. V povezavi s stavbami je Aleš Prijon iz MOP opozoril, da jih gradimo za dolga obdobja, vse, kar se pokvari, pa bo mogoče popraviti. Pameten dom mora razumeti uporabnika in se neopazno odzivati na njegove potrebe, ob tem pa varovati zasebnost.

Generalna direktorica Finskega združenje gradbenih inženirjev Miimu Airaksinen je spomnila, da 90 odstotkov časa preživimo v stavbah, eden največjih svetovnih megatrendov pa je urbanizacija. V mestih živi 78 odstotkov Evropejcev, kar je po eni strani težava, po drugi pa ponuja rešitev za trajnostni planet. Po njenih besedah je vse medsebojno povezano, stavbe imajo 10.000 podatkovnih točk. Opozorila je na spremembe v energetskem sistemu s čedalje več različnimi obnovljivimi viri energije, temu je treba prilagoditi urbano načrtovanje, porabo energije, pa tudi mobilne sisteme. Internet stvari se čedalje bolj spreminja v internet pomembnih stvari.

image
Dom prihodnosti določa veliko elementov. FOTO: Borut Tavčar/Delo


Pri načrtovanju mest je ključno, da se zavedamo tega, komu so namenjena, pravi Miimu Airaksinen. Danes urejamo mesta za ljudi, ki se sploh še niso rodili, kar je velika odgovornost. Opozorila je na nujnost merjenja, ali mesta dobro delujejo. Eno merilo je trajnost, drugo je dobro počutje v stavbah in v družbi. Tretje je raba virov in upravljanje. Dotaknila je tudi fleksibilne uporabe prostora, novih modelov lastništva, pa tudi vpliva klimatskih sprememb in vremenskih pojavov na načrtovanje bivanjskih prostorov in mest ter kibernetske varnosti. »Vedno je preveč napovedi prihodnosti, vendar je razvoj vedno podcenjen«, pravi Airaksinenova in dodaja, da z uporabo najboljših tehnologij in rešitev za merjenje emisij ogljikovega dioksida te bistveno hitreje znižamo, kot če teh tehnologij ne uporabljamo. Tehnologije olajšajo tudi posredovanje gasilcev, odzivajo pa se tudi na vreme.


​​Algoritmi prihranijo čas


Andrej Tibaut,  iz Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, je povedal, da informacijsko modeliranje v gradbeništvu (BIM) omogoča sistemsko digitalizacijo grajenega okolja. Pristop BIM je osnova za kvalitetno grajeno okolje, to pa je osnova za pametna mesta. Pametna mesta so osnova za e-mobilnost in avtonomna vozila. Zdaj smo v položaju, ko tehnologije e-mobilnosti prehitevajo infrastrukturo mest in okolja. »Danes bi po akcijskem načrtu za uvedbo digitalizacije v grajeno okolje morali potekati že prvi pilotni projekti, kjer bi se igrali s tehnologijami,«​ je dejal Tibaut, in opozoril, da imamo težave s prenosom rešitev, ki jih poznamo in celo razvijamo, v prakso. Algoritemsko načrtovanje in evolucijski algoritmi omogočajo znatne prihranke časa pri načrtovanju in gradnji.

image
Sonja Šmuc in Miimu Airaksinen pred otvoritvijo razstave. FOTO: Borut Tavčar/Delo


Cilj za stavbe je to, da nudijo udobno življenje, ustvarjalno delo, poleg tega so podprte s tehnologijo, ki pomaga uporabnikom, ne da bi za to potrebovali kup navodil, meni Friderik Knez iz Zavoda za gradbeništvo. Ključ doma prihodnosti je povezanost. Tržni potencial pametnih domov znaša 35 milijard dolarjev, do leta 2020 pa se pričakuje še 25-odstotno povečanje. Pravi koncept postavlja v središče uporabnika, stavba naj bi na energijsko učinkovit in okoljsko neobremenjujoč način zadovoljevala potrebe uporabnika. Na trg vstopajo velikani, kot sp Apple, Google in Amazon, vendar ponujajo zlasti sisteme upravljanja stavb, kar je le polovica vsega.

V Sloveniji imamo proizvajalce hiš in proizvajalce komponent stavb, to bo treba povezati, priložnost za to pa je v SRIP PSiDL. Knez pravi, da bo treba pridobiti resne analize trga in trendov, poleg tega investirati več v analitiko in podatke. Ob tem, da večina stavb, v katerih bomo živeli leta 2030 že stoji.  Prenova 75 odstotkov obstoječega slovenskega stavbnega fonda bo tako največji izziv. Knez je pozval Eko sklad k financiranju celovitih rešitev, kot je povezava mobilnosti in stavbe s sončno elektrarno. Prej ali slej bo prišla tudi sprememba v razmišljanju, podjetja bodo ponujala udobno bivanje, ne hiš ali naprav, ki to omogočajo.


​​Živ laboratorij


Bogdan Božac iz Marlesa je povedal, da je dve leti sodelovanja v SRIP koristnih. Zdaj gredo v projekt pametnega doma prihodnosti (Dom 24), ki bo energijsko skoraj avtonomen, imel vse potrebno za električno mobilnost, povezan bo v omrežja, poleg tega bo samoučeč in bo lajšal bivanje uporabnikov. Glavnino komponent bodo zagotovili člani SRIP, odprti pa so tudi za druga podjetja. Boštjan Pečnik iz Gorenja načrtuje, da bodo v hiši, ki bo živ razvojni laboratorij preizkušali rešitve za trg.​Tomaž Vuk iz Salonita pa je opozoril, da je gradbeni sektor zaostal v razvoju, zato mora najemati tujo delovno silo za najcenejša dela v gradbeništvu. Za nove tehnologije bo treba najeti bolj izobražene ljudi, ki jih bo treba tudi bolje plačati.

Iz občinstva je prišlo opozorilo, da najboljši mladi rišejo načrte stavb in sistemov v tujini, poleg tega les z nizko dodano vrednostjo še vedno izvažamo. Opozorili so tudi, da lahko pri nas gradbeno dovoljenje na poplavnem območju dobi tudi znan turistični projekt.

image
Razstava dosežkov slovenskega gospodarstva. FOTO: Borut Tavčar/Delo


Božac je odgovoril, da je lesarska panoga res zaspala, proizvodnja polizdelkov še vedno manjka, čeprav se razmere izboljšujejo. Marles sicer nadaljuje z gradnjo lesenih stavb, Božac je povedal, da jim motiv za delo daje tudi nemška nagrada najboljšo leseno gradnjo za 40 hiš z vsemi slovenskimi deli leta 2017. Opozoril je, da bi lahko z denarjem za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne (pet do sedem milijard evrov) v popolnosti prenovili 100.000 stanovanjskih objektov. Ena prenova z dodano sončno elektrarno stane namreč približno 50.000 evrov. Vendar bi za to država morala sprejeti dolgoročno strategijo. Devid Palčič pa je povedal, da je Robotina vodilna v svetu pri tem, da postanejo stavbe bolj pametne. V Nemčiji delajo za Japonce, povsod po svetu pa za Američane.


Vabilo v Indijo


Priložnosti bodo tudi v Indiji. Ravi Kumar Jain, gospodarski predstavnik na veleposlaništvu Indije, je predstavil pobudo indijske vlade o novih naložbah v pametna mesta ter inovacije v gradbeništvu. V načrtu imajo 100 mest, od tega so jih 99 že izbrali. »Pametnih mest ni brez pametnih domov,« je dejal Jain in dodal, da indijska vlada išče najboljše gradbene prakse po vsem svetu. V začetku marca bodo imeli veliko predstavitev prijavljenih rešitev, za katere bo na voljo 28 milijard dolarjev.