Število ekokmetij se je prvič zmanjšalo 

Letos je v ekološki kontroli 35 kmetij manj kot lani, ciljev za ekološko kmetijstvo ne bomo dosegli. 

Objavljeno
27. januar 2020 17.15
Posodobljeno
27. januar 2020 17.15
V Zvezi društev ekoloških kmetov predlagajo uvedbo pospeševalne službe za ekološko kmetijstvo, ki bo kmete bolj spodbujala k preusmeritvi iz konvencionalne pridelave. FOTO: Tadej Regent
Število ekoloških kmetij v Sloveniji se je prvič po uvedbi sistema kontrole ekološkega kmetovanja zmanjšalo. Lani je bilo v kontrolo vključenih 3.827 ekoloških kmetij, letos pa jih je 35 manj, kar Slovenijo odmika od rastočega trenda ekološkega kmetijstva v drugih članicah EU.

Konec lanskega leta so se zaključile petletne obveznosti izvajanja ukrepov kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP) in ekološkega kmetijstva za upravičence, ki so v ta ukrepa vstopili leta 2015. Zaključene petletne obveznosti lahko podaljšajo za eno leto, brez nove petletne obveze, vendar so se nekateri odločili iz programov izstopiti.

V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS), ki zastopa pet združenj ekoloških pridelovalcev z območja Celja, severne Primorske, Gorenjske, Dolenjske, Posavja, Bele krajine in Istre, bodo na jutrišnjem sestanku kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec prosili, naj takoj pozove kontrolne organizacije, da stopijo v stik s kmeti, ki so izstopili iz petletnega programa KOPOP, in jim razložijo možnost podaljšanja sodelovanja za leto ali dve, brez nove petletne obveze.   
 

Predlog nove službe za ekološko kmetijstvo


V ZDEKS menijo tudi, da je prepočasno širjenje ekološkega kmetijstva posledica slabega delovanja kmetijske svetovalne službe. Ta bi morala biti bolj proaktivna pri spodbujanju kmetov za ekološko pridelavo in bi jih morala pri preusmerjanju podpirati vsaj prva tri leta. Ministrici bodo zato predlagali vzpostavitev pospeševalne službe za ekološko kmetijstvo in njeno umestitev v predlog zakona o kmetijstvu.

Za financiranje službe in financiranje izvajanja ekoloških programov predlaga sredstva iz podnebnega sklada, v katerem je 60 milijonov evrov nerazporejenih sredstev. Predlog utemeljujejo s podatkom, da ekološke kmetijske prakse pomembno prispevajo k prilagajanju na podnebne spremembe in zmanjševanju ogljičnega odtisa države. Izpuste toplogrednih plinov zmanjšujejo do 40 odstotkov v primerjavi s konvencionalnimi kmetijskimi praksami. Na okoljskem ministrstvu predlogu Zveze o financiranju nove službe in ekološkega kmetijstva iz podnebnega sklada nasprotujejo.
 

Kupujemo predvsem uvožena ekoživila


Slovenija si je glede ekološkega kmetovanja postavila cilja 5.000 ekoloških kmetijskih gospodarstev in 55.000 hektarov ekoloških površin do leta 2020 (leta 2018 je bilo 48.000 hektarov površin z ekološko pridelavo ali v preusmeritvi vanjo). Povpraševanje po ekoloških živilih narašča, vendar se zaradi premajhnega deleža domače ponudbe krepi zlasti uvoz.

Aleksandro Pivec je ob nastopu mandata kmetijske ministrice napovedala okrepitev financiranja ekološkega kmetijstva in povečanje deleža ekoloških živil, pridelanih in predelanih v Sloveniji. Predlog resolucije Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021, ki je nastal pod njenim okriljem – državni zbor ga bo obravnaval jutri –, daje »posebno težo razvoju ekološkega kmetijstva, ki naj preraste v pomembno obliko gospodarjenja, kar je še posebej smiselno na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo«.

Resolucija Naša hrana je strateški okvir kmetijstva in živilstva za obdobje 2021-2027. Koliko denarja bo namenjenega ekološkemu kmetijstvu, bo opredelil strateški načrt skupne kmetijske politike, ki je še v pripravi. Zamika se tudi z novo reformo skupne kmetijske politike, ki se bo predvidoma začela izvajati šele leta 2022.