Število turistov se povečuje, z njimi pa tudi količine odpadkov

Poleg povečevanja zaslužka s turizmom je pomembno tudi ohranjanje naravnih razmer za kakovosten turizem za prihodnost.

Objavljeno
16. julij 2018 08.00
Posodobljeno
16. julij 2018 09.57
Med turisti velja Slovenija za zeleno in čisto turistično destinacijo. Foto Leon Vidic
V prvem četrtletju letos so v Sloveniji našteli več kot tri milijone prenočitev turistov. Evropski dopustniki proizvedejo povprečno en kilogram odpadkov na dan, kar pomeni 3000 ton odpadkov več v Sloveniji. Do leta 2050 pa se bo po podatkih Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) količina odpadkov iz turističnih dejavnosti povečala za 251 odstotkov.

Turizem postavlja Slovenijo na zemljevid sveta. »Prav vsi, tako turistični delavci kot tudi turisti, lahko pripomoremo, da naša država ostane prepoznana kot zelena destinacija,« pravijo v društvu Ekologi brez meja in svetujejo, naj se izognemo uporabi plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, podpiramo do okolja prijazne namestitve in prireditve ter tudi ob polnih bifejskih mizah dobrot pomislimo na zavrženo hrano.

Raziskave kažejo, da se ljudje na počitnicah obnašamo precej bolj potratno kot običajno, zato razmislimo, kako lahko z vpeljavo ene spremembe skupaj prispevamo k velikim učinkom. »Bodimo zgled zelenega obnašanja tudi, ko gremo na potep po svetu, in tujim turistom pri nas. Vsak korak šteje in vsak bo prispeval k še bolj uspešnim rezultatom akcije Očistimo Slovenijo 2018, ki bo potekala 15. septembra,« pravijo Ekologi brez meja.


Priložnost za spremembe


»Turizem poleg drugih pozitivnih učinkov lahko igra tudi vlogo promotorja trajnostnega razvoja in s tem vpliva na gospodarsko in družbeno stabilnost. Trajnostni turizem pa je pogoj za konkurenčnost turizma, vpliva na boljšo kakovost življenja prebivalcev in boljšo izkušnjo turistov. V zadnjem obdobju, ko se srečujemo z izzivi visoke rasti turizma na globalni ravni, je trajnostni razvoj turizma še posebno pomemben. Slovenijo smo z jasno politiko pospeševanja razvoja trajnostnega turizma pozicionirali kot zeleno in odgovorno destinacijo, kot primer dobre prakse na globalni ravni,« pravijo v Slovenski turistični organizaciji (STO).

Nekateri turistični ponudniki so v teh spremembah že zaznali svojo priložnost, ugotavljajo Ekologi brez meja, ki jih v takšnih projektih podpira tudi STO. Hotel Ribno je, denimo, letos pridobil naziv prvi slovenski zero waste (nič odpadkov) hotel, saj jim je po intenzivnem dveletnem uvajanju ukrepov za zmanjšanje količin odpadkov in njihovo ločeno zbiranje uspelo doseči 92-odstotno stopnjo ločeno zbranih odpadkov. »Tako kot mogoče mi danes pozitivno štrlimo ven kot nekdo, ki se je tega lotil prvi, tako bo v nekaj letih ven štrlelo vsako podjetje, ki tega ne bo delalo. Razlika je zgolj to, da bodo oni izstopali v negativnem pogledu,« je prejem naziva komentiral direktor Hotela Ribno, Matija Blažič.

Tudi organizatorji prireditev se vsako leto bolj zavedajo svojega vpliva na okolje. Prireditve z manj odpadki so tako čedalje pogostejše. Ena od teh je (Z)mešani festival, ki je v organizaciji Kulturno umetniškega društva Coda in Jazz kluba Satchmo potekal med 5. in 10. junijem v Mariboru. Z uporabo izdelkov za večkratno uporabo, povratno embalažo, recikliranimi plakati, vključevanjem ponovne uporabe in popravil v program ter uporabo QR-kod in NFC-nalepk namesto tiskovin jim je uspelo zbrati 95 odstotkov ločeno zbranih odpadkov in postati prva slovenska zero waste prireditev. Martin Počkar, vodja festivala, je ob tem izrazil upanje, da jim bo sledilo čim več drugih organizatorjev, saj je to najbrž najboljši način, da »kultura ne bo le fajn, ampak bo tudi kulturna do okolja«.

image
Getty Images/iStockphoto Triglavska severna stena privablja planince. Foto Istockphoto


Še dve prireditvi sta že lani začeli uvajati ukrepe za zmanjševanje odpadkov. Mariborski Art kamp v sklopu Festivala Lent je letos posebno pozornost namenil strogim pravilom za sodelovanje z gostinskimi ponudniki. Najstarejši folklorni festival Jurjevanje v Beli krajini, ki je lani postala prva slovenska prireditev po načelih zero waste, je mejo 90 odstotkov ločeno zbranih odpadkov presegel z več ekootoki, v sodelovanju s Komunalo Črnomelj pa so spodbujali e-poslovanje za dolgoročne pozitivne učinke.


Ponudniki so lahko zgled


»Tako kot posamezniki lahko tudi turistični ponudniki storijo pomembne korake za zmanjševanje količin odpadkov s tem, da se izognejo vsaj nekaterim plastičnim izdelkom za enkratno uporabo. Vsak takšen ukrep bo pripomogel, da se ne bodo uresničile napovedi, da bo leta 2050 v morju več plastike kot rib,« pravijo Ekologi brez meja. Evropa je napovedala prve korake za omejevanje uporabe plastičnih izdelkov, najprej nekaterih vrst za enkratno uporabo, denimo vatiranih paličic, žličk za mešanje napitkov, jedilnega pribora, pred dnevi je objavila tudi namero za prepoved mikroplastike v kozmetiki.

Kljub temu se količine nastalih odpadkov v Sloveniji povečujejo. »Eden izmed vzrokov je zagotovo tudi podiranje turističnih rekordov iz leta v leto. Turizem predstavlja veliko priložnost in je pomemben del slovenskega gospodarstva. Slovenijo pozicioniramo kot zeleno destinacijo, a te danosti je treba ohranjati in zanje skrbeti, sicer bodo prizori na slovenski obali, kot smo jim bili priča v začetku maja, postali nekaj običajnega, kot že marsikje po svetu,« opozarjajo Ekologi brez meja.

Turizem velja za industrijo, ki porabi veliko energije in drugih virov, hkrati pa ustvari znatne količine odpadkov. UNEP je ocenil, da je bil leta 2011 mednarodni turizem odgovoren za nastanek 48 milijonov ton odpadkov, kar predstavlja 14 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov na globalni ravni. Več odpadkov pomeni večji okoljski odtis in večji vpliv na ekosisteme. Povezani so s številnimi okoljskimi problemi, kot je onesnaževanje voda, prsti in izgube biotske pestrosti. Onesnaženost morij in obal s plastičnimi odpadki in njihovimi ostanki postaja čedalje večji izziv tudi za turizem, saj lahko resno zmanjšajo zaznano vrednost destinacije.


Plastika onesnažuje plaže


Med odpadki na evropskih in svetovnih plažah prevladujejo plastični odpadki, med njimi pa izdelki za enkratno uporabo. Manj kot 30 odstotkov plastičnih odpadkov v Evropski uniji reciklirajo, 13 ton teh odpadkov pa konča na leto v svetovnih morjih. Ocena za Evropo je prenizka, saj v morjih konča tudi ogromno mikroplastike iz kozmetike in plastičnih oblačil, ki jih čistilne naprave ne zadržijo v celoti. Če bo šlo tako naprej, napovedi kažejo, da bo v morjih leta 2050 več plastike kot rib, pravijo v Fundaciji Ellen Macarthur. V svojem poročilu trdijo, da v morja vsako leto odteče osem milijonov ton plastike, kar je toliko, kot bi je v morje vsako minuto stresli poln smetarski kamion. Če ne bomo ničesar storili, bosta lahko leta 2030 že dva kamiona.

Odpadki pa ne predstavljajo izziva zgolj za obmorska letovišča. Na višjih nadmorskih višinah potrebujejo še veliko dlje časa za razgradnjo. Pločevinka za razgradnjo potrebuje 500 let, plastenka pa na mikrodelce razpade po 300 letih. »Če malce pomislimo, do zdaj noben kadar koli odvržen odpadek takšne vrste še ni izginil iz naših gora. Zakaj je to pomembno za Slovenijo? Lani so prvič gorske občine po številu prenočitev prehitele zdraviliške občine. Več turistov pa pomeni tudi večje količine odpadkov,« pravijo Ekologi brez meja.

Med te občine uvrščajo tudi Bled, kjer je v sezoni več turističnih obiskovalcev kot prebivalcev. Leta 2017 so imeli največ prenočitev avgusta. Takrat so imeli 35 odstotkov več odpadkov kot februarja, ko je bilo teh prenočitev najmanj. Ekologi brez meja svetujejo, naj se takrat, ko se prelevimo v turiste, na pot odpravimo s steklenicami in vrečkami za večkratno uporabo, podpiramo do okolja prijazne namestitve in prireditve, hrano nakupujemo na lokalnih tržnicah, v hotelu pa si naložimo toliko hrane, kot je bomo v resnici pojedli. Ponudniki turističnih namestitev naj ob tem spodbujajo pitje vode iz pipe ter se odpovedo slamicam in pakiranim sladkorčkom, organizatorji prireditev pa naj nadomestijo pribor in kozarce za enkratno uporabo s trajnejšimi alternativami.