Štirje napadi v 48 urah na avstralskih plažah

V manj kot dveh dneh so na vzhodni obali Avstralije potrdili štiri napade morskih psov, tri med njimi na zgolj 15-kilometrskem odseku pri Sydneyju. To je sprožilo zapiranje plaž, mednarodno pozornost in ponovne pozive k izlovu morskih psov. Raziskovalci opozarjajo, da je razlaga kompleksnejša – in da krivda ni na strani živali, poroča BBC.

18. januarja je v Sydneyjskem zalivu po napadu morskega psa umrl 12-letni deček. Naslednji dan je morski pes ugriznil v desko 11-letnega deskarja na plaži Dee Why, nekaj ur pozneje pa je bil pri Manlyju hudo poškodovan odrasel moški. Četrti incident se je 20. januarja zgodil približno 300 kilometrov severneje, kjer je deskar utrpel poškodbo prsnega koša po ugrizu v desko.

»To je najtesnejše zaporedje napadov – po času in prostoru – kar sem jih videl v 20 letih raziskovanja,« je dejal Chris Pepin-Neff, izredni profesor javnih politik na Univerzi v Sydneyju.

Strokovnjaki poudarjajo, da ne gre za nenadno »agresivnost« morskih psov, temveč za kombinacijo okoljskih razmer. Večdnevno močno deževje je tik pred incidenti prineslo rekordnih 127 milimetrov padavin v 24 urah – najbolj moker januarski dan v 38 letih.

Po besedah Rebecce Olive, višje raziskovalne sodelavke na univerzi RMIT, so takšne razmere idealne predvsem za bikaste morske pse. »Uspevajo v topli, manj slani vodi, ki se ji druge vrste izogibajo. Privlačijo jih rečna ustja in estuariji, zato je dotok sladke vode po obilnem dežju zanje popoln,« je pojasnila.

Morski psi zbujajo strah in občudovanje, so pa med najbolj najstarodavnejšemi in zdaj tudi najbolj ogroženimi vrstami v morjih. FOTO: Clodagh Kilcoyne/Reuters

Strokovnjaki opozarjajo tudi na posredne učinke: sladkovodni dotoki v morje prinesejo hranila in odplake, kar privabi manjše ribe – za njimi pa pridejo plenilci. »V vodi je očitna privlačnost,« pravi Pepin-Neff. »Vaba pride na površje, morski psi za njo, ljudje pa so prav tako blizu obale – in težava je tu.«

Statistika kaže, da se je število zabeleženih ugrizov morskih psov v Avstraliji v zadnjih treh desetletjih povečalo: z okoli osem do deset letno v devetdesetih letih na povprečje med 20 in 30 po letu 2010. Raziskovalci poudarjajo, da to ne pomeni večje nevarnosti za posamezno nevarno srečanje. Kaže pa na to, da je v vodi več ljudi, ki izvajajo več vodnih aktivnosti, boljše pa je tudi beleženje podatkov. Med drugim tudi debelejše in učinkovitejše neoprenske in druge zaščitne obleke podaljšujejo sezone dejavnosti v morju.

Po mnenju strokovnjakov so zato pozivi k izlovu morskih psov neučinkoviti in zavajajoči. Namesto tega zagovarjajo boljše razumevanje vedenja morskih psov ter prilagoditev človeških dejavnosti okoljskim razmeram. Nedavni dogodki so, kot poudarjajo, posledica »popolne nevihte« naravnih in človeških dejavnikov – ne pa spremembe narave morskih psov.