Število udarov strel proti tlem se giblje znotraj dolgoletnih povprečij, več razelektritev med oblaki pa kaže na silovitejše nevihte z vetrom in večjo točo.

Galerija
Del države je v območju z največjo gostoto strel v Evropi. FOTO: Tomi Lombar
Sistem SCALAR na Elektroinštitutu Milan Vidmar (EIMV) atmosferske razelektritve spremlja že skoraj tri desetletja. Podatki kažejo velika medletna nihanja, ne pa jasnega dolgoročnega povečevanja moči posameznih udarov strel. Dolgoročni podatki tudi kažejo, da se število udarov strel proti zemlji, ki so za infrastrukturo in elektroenergetska omrežja najnevarnejši, večinoma giblje znotraj dolgoletnih povprečij.
»Posamezna leta lahko od tega vzorca precej odstopajo. Izrazitejši nevihtni sistemi lahko število zaznanih udarov v posamezni sezoni močno povečajo, zato so medletna nihanja velika in jih ni mogoče samodejno razlagati kot dolgoročni trend,« pravijo v EIMV.
Slovenija sicer leži v enem izmed območij z največjo pogostostjo strel v Evropi, zlasti njen zahodni in severozahodni del. ...
Komentarji