

Oglaševanje ima pomembno vlogo pri tem, kakšno hrano kupujemo in jemo, pri čemer pri nas prevladuje oglaševanje hrane, ki je škodljiva za zdravje ljudi in okolja. V Sloveniji je omejeno televizijsko oglaševanje nezdravih živil otrokom, a raziskave kažejo, da ni učinkovito.
Strokovnjaki s področij potrošniških pravic, zdravja, okolja, prehrane in marketinga so se na posvetu Zveze potrošnikov Slovenije in Umanotere zavzeli za strožjo zakonsko omejitev oglaševanja nezdrave hrane. Kritični so tudi do državnega sistema promocije hrane, ki bistveno več denarja nameni za promocijo mesa in mleka kot za promocijo sadja, sektor zelenjave pa v sistem promocije sploh ni vključen.
Kar 60 odstotkov oglasov za hrano na televiziji ni primernih za otroke.
Zveza potrošnikov za zakonsko omejitev tv-oglasov za nezdrava živila v vseh terminih.
Zavzema se tudi za prepoved spornega oglaševanja na spletu.
Zdravstvene posledice nezdrave prehrane v Sloveniji na leto povzročijo skoraj pet milijard dolarjev družbenih stroškov, ki končajo na ramenih celotne družbe in ženejo zdravstveni sistem na rob kolapsa, je dejala Renata Karba iz Umanotere. Poudarila je, da dopuščanje proizvodnje, trženja in oglaševanja nezdrave hrane krši ustavno dolžnost države, da skrbi za zdravje svojih prebivalcev in jim zagotavlja zdravo življenjsko okolje.
»Nekateri bodo rekli, da se ne sme posegati v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude. Pri tem pa spregledajo, da ta pravica ni absolutna in da ustava izrecno nalaga, da se gospodarske dejavnosti ne smejo izvajati v nasprotju z javno koristjo. Proizvodnja, trženje in oglaševanje nezdrave hrane zagotovo niso v javnem interesu,« je še poudarila.
Prehrana prebivalcev Slovenije ni trajnostna. Pojemo preveč mesa, je dejal Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Priporočena količina mesa, ki ga posameznik lahko poje na teden, je do 300 gramov, dejansko pa ga v Sloveniji moški zaužijejo 1500 g, ženske pa 1000 g. Že 500 gramov po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje predstavlja resno tveganje za zdravje. Med otroki je čezmerno težek ali debel vsak četrti, med odraslimi je takšnih 60 odstotkov.
Slovenija je kot ena prvih držav uvedla omejitev oglaševanja nezdravih živil otrokom na televiziji. Po zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah morajo ponudniki avdiovizualnih vsebin sprejeti interna pravila ravnanja, ki v skladu z nacionalnimi prehranskimi smernicami omejujejo oglaševanje živil z neugodnim prehranskim profilom v programih, namenjenih otrokom. A raziskava zveze potrošnikov kaže, da je takšen samoregulativni pristop nezadosten, saj otroci poleg otroških oddaj gledajo tudi druge vsebine, kot so družinski filmi, resničnostne oddaje in športni prenosi, kjer so tovrstni oglasi še vedno dovoljeni.
Več držav je že zakonsko omejilo oglaševanje nezdrave hrane otrokom oziroma mladostnikom ali pa so napovedale sprejetje zakonodaje. Med njimi so Norveška, Danska in Združeno kraljestvo.
Lani jeseni so v organizaciji 14 dni zapored vsak dan med 6. in 22. uro spremljali sedem televizijskih kanalov, priljubljenih med otroki, od tega pet slovenskih. Našteli so skoraj 12.000 oglasov za živila, od katerih jih je bilo več kot 60 odstotkov glede na slovenske prehranske smernice in merila Svetovne zdravstvene organizacije neprimernih za otroke. Najpogosteje je šlo za oglaševanje sladkarij, pijač in predpripravljenih jedi. Še slabša je slika v otroških in mladinskih revijah, kjer je bilo na podlagi pregleda iz leta 2023 kar 82 odstotkov živilskih oglasov neprimernih za otroke.

Na evropski ravni obstajajo prostovoljne zaveze in kodeksi živilskih podjetij za omejitev oglaševanja nezdrave hrane otrokom (EU pledge), vendar so v praksi neučinkovite, je dejala predsednica zveze potrošnikov Jasmina Bevc Bahar in poudarila: »Samoregulacija ne deluje, potreben je premik v zakonodaji.« V njihovi organizaciji se zavzemajo za jasno in zavezujočo zakonodajo, ki bo omejila televizijske oglase za nezdrava živila v vseh terminih in prepovedala tudi sporno oglaševanje na spletu, vključno s profili podjetij in vplivnežev.
Več držav je že zakonsko omejilo oglaševanje nezdrave hrane otrokom oziroma mladostnikom ali pa so napovedale sprejetje zakonodaje. Med njimi so Norveška (lani je sprejela zakon, ki prepoveduje trženje nezdrave hrane mlajšim od 18 let), Danska (vlada je maja letos napovedala spremembo zakona o trženju za boljšo zaščito mlajših od 15 let) in Združeno kraljestvo (prepoved oglaševanja nezdrave hrane na televiziji pred 21. uro in popolna prepoved oglaševanja na spletu začneta veljati januarja).
Urška Ušaj iz Slovenske oglaševalske zbornice je povedala, da je sedanji kodeks zastarel. V začetku prihodnjega leta bo zaživel prenovljeni, ki bo vključeval zadnje smernice o oglaševanju prehranskih izdelkov. Urediti bo treba tudi oglaševanje na spletu in oglaševanje vplivnežev, ki zdaj ni opredeljeno. Poudarila je, da oglaševalsko razsodišče oglasa ne more presojati na lastno pobudo, pač pa ga je treba prijaviti. Poleg tega razsodišče nima izvršilne vloge, ampak lahko oglaševalce samo poziva k spremembam.
Oglaševalska kultura v Sloveniji je po njenih besedah sicer dobra. Oglaševalci oglas, za katerega se presodi, da je v neskladju z določbami kodeksa, takoj uskladijo ali pa ga umaknejo.
Julija Somrak, kreativna direktorica pri oglaševalski agenciji Drom Agency, je dodala, da tudi v kreativnem sektorju ne moremo računati na samoregulacijo industrije: »To je dirka do dna. Vedno bo nekdo, ki bo izvedel škodljivi oglas naročnika, zato potrebujemo zakonske predpise, ki omejujejo oglaševanje. Industrija mora prepoznati zdravo prehrano kot tržno nišo, saj je čedalje večji del prebivalstva ozaveščen o prehrani, zdravi za človeka in okolje, in si take prehrane tudi želi. To bi bila skupaj z jasnimi predpisi na področju oglaševanja tudi podlaga za novo kreativno razmišljanje in ustvarjanje odgovornega oglaševanja.«

V Umanoteri menijo, da prenovo potrebuje tudi državni sistem promocije hrane, ki da je škodljiv. »Veljavni zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov daje podlago za sektorsko neuravnoteženo promocijo, kjer sta sektorja z najvišjo stopnjo samooskrbe (meso in mleko), ki tudi povzročata največ kmetijskih emisij toplogrednih plinov in drugih škodljivih vplivov na okolje, paradoksalno deležna največ promocije.
Letos je predvidena višina sredstev iz proračuna za promocijo sektorjev mesa in mleka 958.200 evrov, za sektor sadja le 150.000 evrov, sektor zelenjave pa v sistem promocije sploh ni vključen.« Ob zaostrovanju okoljske krize in porastu s prehrano povezanih bolezni je nesprejemljivo, da še vedno dopuščamo – in celo z javnimi sredstvi podpiramo – oglaševanje hrane, ki dokazano škoduje zdravju ljudi in okolja, še dodajajo.
Na kmetijsko ministrstvo so naslovili predloge sprememb za bolj uravnoteženo promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, ki bi prispevale tudi k povečanju skromne samopreskrbe s sadjem in zelenjavo. »Podpiramo promocijo hrane z javnimi sredstvi, a mora biti ta v javnem interesu in podpirati zdravo hrano,« je dejala direktorica Gaja Brecelj. Ob tem je poudarila, da so kmetje osnova prehoda na trajnostni prehranski sistem: »Kmetje za prehod na več pridelave rastlinske, ekološke hrane potrebujejo finančno podporo in znanje. Pobude za zmanjšanje živinoreje niso napad na kmetijstvo, kvečjemu nasprotno, saj je ravno blaženje podnebnih sprememb ključni pogoj za prosperiteto kmetijskega sektorja.«
Na kmetijskem ministrstvu se glede državne promocije sklicujejo na zakon, po katerem izvajajo promocijo za tiste sektorje, ki so vstopili v sistem prostovoljno in zanj plačujejo prispevek. V sistem so vključeni sektorji mesa (goveje, perutninsko, prašičje), mleka in mlečnih izdelkov, sadja in žita. Ti sektorji sami plačujejo za promocijo, država pa mora skladno z zakonom dodati svoj delež.
Sektor mesa, ki je del programa od leta 2016, prispeva največ sredstev. V skladu z zakonom je treba v določenem programskem obdobju (ta so triletna) zbrani denar porabiti za promocijo sektorja, ki je denar prispeval, ob tem pa mora država primakniti še 40 odstotkov zbranega denarja. Zato potekata promocija mesnega sektorja, ki je skupaj z državnim delom zbral 690 tisoč evrov, in promocija sektorja sadje, ki pa je zbral le 147 tisoč evrov.
Komentarji