Strupena zapuščina, ki razjeda srce Pivke

Ulice in ceste se pogosto imenujejo po ljudeh, dogodkih in stvareh, na katere smo ponosni. Tako je verjetno dobila ime tudi Tovarniška pot, ki vodi mimo nekoč enega največjih lesnopredelovalnih podjetij Javorja Pivka. Le gosto grmovje zakriva pogled na njegovo sramotno zapuščino, na katero so spet opozorili nedavni požari v obratih za skladiščenje odpadkov.

Na parcelah Javorja Pivka, v neposredni bližini stanovanjskih hiš in blokov v Pivki, razpada okoli sto sodov z lepili in tesnilno maso. Nekoliko stran pa še 1500 kubičnih metrov odpadnega pepela, verjetno pomešanega z ostanki lakov in topil. Odpadki naj bi bili v lasti podjetja Javorja Vezane plošče, ki je nazadnje delovalo na parcelah Javorja Pivke.

Javor Vezane plošče so šle v stečaj 1. julija 2015, Javor Pivka pa je od 11. novembra istega leta v poenostavljeni prisilni poravnavi. Da so se nevarni odpadki na obeh lokacijah neustrezno skladiščili že precej dlje, vsaj od leta 2012, ko je Vezanim ploščam začelo iti na slabše, kažejo prijave, ki jih je tisto leto prejela inšpekcija za okolje in naravo. Še ena tipična slovenska zgodba korporativne družbene odgovornosti nekdanjih paradnih konjev industrije in neučinkovitosti inšpekcijskih ukrepov torej.

Iz odločbe za odstranitev sodov, ki jo je inšpekcija za okolje in naravo decembra 2014 izdala Javorju Vezane plošče, je razvidno, da je bilo samo odpadnih lepil in tesnilne mase 120 ton. Okoli sodov je razmetana še množica kanistrov in kantic – delno s surovinami, delno z odpadki iz proizvodnje.

»Sum škodljivosti za plodnost«

Da so sodi dotrajani in bi iz njih v občutljiva kraška tla lahko začele iztekati strupene snovi, so verjetno opazili tisti, ki so jih podprli z lesenimi paletami in iztekanje poskušali zajeziti z ovitjem v črne smetarske vreče in polivinil. To jim ni najbolje uspelo, saj so palete in betonska tla ponekod prepojene s temnimi oljnimi madeži. Iz več sodov se širi vonj po lepilih, ki se zažira v sinuse. Lani je eden od sodov puščal, iz njega se je širil dražeč vonj. Onesnaženi pepel kraška burja raznaša po mestu, kar je najbolj opazno pozimi, ko zapade sneg, povedo okoliški prebivalci. A po več letih neuspešnega opozarjanja na nezakonito deponijo nevarnih odpadkov se z več podatki nočejo izpostavljati.

Nekateri sodi so zaščiteni z azbestno nadstrešnico, na zidu katere je pripet povzetek požarnega reda – nanaša se na podjetje Javor Lamelirani program –, še več sodov pa brez vsakršne zaščite na prostem prerašča plevel. Nalepke s piktogrami za nevarnost na njih so povedne: »Za zdravje škodljivo, dražilno,« piše na modrem sodu z lakom Feidolux. »Škodljivo za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki. Preprečiti sproščanje v okolje. Odstraniti vsebino in posodo na mestih, ki so namenjena zbiranju nevarnega ali specialnega odpada,« piše na dvestokilogramskem sodu Lutensola. »Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka,« na rdečem sodu s snovjo Desmocap.

Prelaganje odgovornosti

Inšpekcija za okolje in naravo za nezakoniti deponiji sodov in pepela ve že vsaj pet let, vendar v tem času ni dosegla ničesar. Med letoma 2012 in 2015 je prejela več prijav o neustreznem ravnanju z odpadki na zemljišču podjetja Javor v Pivki. Leta 2013 je podjetju Javor Vezane plošče izdala odločbo, s katero je prepovedala začasno skladiščenje in odredila odstranitev odpadnega pepela.

Decembra 2014 mu je izdala še odločbo o odstranitvi 120 ton odpadnih lepil in tesnilne mase. Ker podjetje odločb ni izvršilo, sta bila uvedena izvršilna postopka ter izdana sklepa o dovolitvi izvršbe, v katerih je bil določen dodatni rok za izvršitev odločb. Tega ni storilo, zato mu je inšpekcija naložila kazni po 10.000 evrov in določila nove roke za izpolnitev obveznosti. Ker ni plačalo niti teh, je bil na finančno upravo vložen predlog za izterjavo denarne kazni.

Podjetje Javor Vezane plošče je od julija 2015 v stečaju, obveznosti iz odločb še vedno niso izpolnjene, pravijo na ministrstvu za okolje. Inšpektorat za okolje je odgovornost za sanacijo deponije preložil na stečajno upraviteljico Majo Grebenšek. »Dolžnost stečajnega upravitelja je, da ukrepa skladno z odločbami upravnih organov, ki so naslovljene na stečajnega dolžnika, in zagotovi izpolnitev teh obveznosti. V primeru neizvršitve odločbe o denarni kazni ta in tudi drugi stroški bremenijo stečajno maso. Ne glede na stečajni postopek je treba opozoriti na odgovornost pravne osebe, še posebno pa odgovorne osebe (stečajnega upravitelja), kar je razvidno iz zakona o prekrških,« so sporočili z ministrstva za okolje.

Grebenškova je še konec junija za Primorske novice povedala, da bo za odstranitev odpadkov poskrbela, »če bo stečajna masa zadoščala za poplačilo teh stroškov«, in opozorila, da »je na območju Javorja delovalo več družb, ki so delale z nevarnimi snovmi in proizvajale nevarne odpadke, inšpekcija pa je odločbe naslovila le na Javor Vezane plošče«. Priznala pa nam je, da v stečajnem postopku nima sredstev za odstranitev odpadkov in jih po njenem mnenju tudi ne bo mogoče zagotoviti. Zaplet s kopičenjem odpadkov rešuje pristojni inšpektorat za okolje, je dodala.

Inšpektorji so očitno res šele pred kratkim ugotovili, da bi bilo za odpadke lahko odgovorno še katero drugo (propadlo) podjetje kot Vezane plošče. Ob zadnjem pregledu lokacije celotnega območja nekdanjega podjetja Javor 18. julija so s svojimi ugotovitvami seznanili tudi stečajno upraviteljico Javorja Lamelirani program Natašo Jeršič in likvidacijskega upravitelja Javorja Pivka Milana Šilca. Vsebine ugotovitev nam niso razkrili. »Ker inšpekcijski postopek še ni končan, več informacij ne moremo dati,« so sporočili.

Župan napovedal stopnjevanje pritiska

Župan občine Pivka Robert Smrdelj pravi, da ne bo začuden, če se iz stečajne mase Vezanih plošč ne bo nakapljalo dovolj denarja za sanacijo obeh deponij. »Od časa do časa prodajo kakšen stroj, to pa je tudi vse. Veliko več bi dobili, če bi jih prodali skupaj z nepremičnino, saj je uporabnih le 20 odstotkov strojev. Drugi so del linij, ki so zastarele in neuporabne.« Smrdelj ne ve, od kod prihaja podatek, da bi za odstranitev in uničenje odpadkov ter sanacijo deponij na zemljišču Javorja Pivke potrebovali 300.000 evrov, čeprav ga je v Primorskih novicah navedel tudi sam. Občina po njegovih besedah ni preverjala dejanskih stroškov sanacije, saj tudi nima neposrednega vzvoda za to. »Res pa je, da če se bodo sodi razlili, ali bo, kot je zdaj v navadi, kaj zagorelo, bo imela težave prav občina. Nekaj je treba storiti,« se zaveda.

Občina se je 12. junija po klicih občanov, ki stanujejo v bližini razpadajočega industrijskega kompleksa, obrnila na inšpektorat za okolje in zahtevala »takojšnje ukrepanje«. Z ministrstva za okolje, ki mu je inšpektorat zadevo predal, so ji odgovorili enako kot našemu časopisu. Prelaganja pristojnosti je županu, ki ga še vedno spremlja strah zaradi požarov v Kemisu in Ekosistemih, zdaj dovolj, zato napoveduje stopnjevanje pritiska. Sredi avgusta bo na sestanek občinskega odbora povabil »vse, ki bi bili potencialno dolžni ukrepati«, od inšpekcije, obeh stečajnih upraviteljic do likvidacijskega upravitelja Javorja Pivke. »Računam, da se bo inšpekcija odzvala, verjetno tudi stečajni upraviteljici, o likvidacijskem upravitelju pa dvomim, razen če v tem ne bo videl finančne koristi,« predvideva rezultat sestanka.

Za zdaj vse kaže, da bo sramotna zapuščina nekdanjega občinskega ponosa, ki že več let razjeda srce Pivke, še dolgo ostala na svojem mestu. Upati je, da grehov nekdanjega vodstva Javorja Pivke in Vezanih plošč, ki so podjetji potisnili čez rob prepada zaradi mešetarjenja z lastniškimi deleži, nepremičninami in apetitov po ukvarjanju z drugimi z osnovno nekompatibilnimi dejavnostmi, na koncu ne bodo plačevali davkoplačevalci.