Suša se bliža ekstremnemu stanju

Ljubljana − Včeraj zvečer so dele države zajela neurja, ki so za nekaj ur osvežila ozračje in ponekod prinesla nekaj kapelj dežja, a niso ublažila suše. Andreja Sušnik, agrometeorologinja z Agencije RS za okolje (Arso), pravi, da vse kaže, da bo to leto spet blizu ali celo na vrhu lestvice najmočnejših suš v državi.

Neurja prinesla osvežitev le za kakšen dan

Lokalna neurja, ki so v sredo zvečer povzročila nekaj nevšečnosti na severu in severozahodu države, so ponekod prinesla od 20 do 30 litrov dežja na kvadratni meter.

Sušnikova je pri tem pojasnila, da se bodo sušne razmere, ki so se v zadnjem tednu okrepile na vseh koncih Slovenije, predvsem pa na jugovzhodu, omilile le za dan, največ dva. »Na teh območjih na dan izhlapi od šest do sedem litrov vode na kvadratni meter. Neurja so tako prinesla le rahlo osvežitev za kakšen dan,« je dejala.

Izhlapevanje v prihodnjih dneh bo zaradi vročine veliko, kar pomeni, da se bodo tla še bolj izsušila. Na poljih bi za omilitev suše po mnenju Sušnikove potrebovali rahel dež, ki bi zemljo namakal postopoma, in sicer vsaj sto oziroma 150 litrov na kvadratni meter. Kot ugotavlja, so določene poljščine v tistih fazah, da se ne bodo mogle več obnoviti.

Zaradi suše so na udaru večinoma vse kmetijske rastline, ki so na polju, največ težav pa je s koruzo na lahkih, prodnatih tleh. Brez dodajanja vode pa so težave še toliko večje, saj se povezujeta vročinski in sušni stres, ki ga kmetijske rastline v dneh vročinskih valov doživljajo še bolj intenzivno.

Ne le na jugovzhodu, večja suša po vsej državi

Sušne razmere so se v zadnjem tednu najbolj okrepile na jugovzhodu, kjer vztraja suša od junija naprej, a v fazo ekstremnosti prehaja že celotno območje države, je povedala Sušnikova. Ekstremni suši se tako približujejo tudi območja na Obali, Štajerskem in v Prekmurju. Po njenem mnenju je trenutno še najboljše v severovzhodni Sloveniji, a vročina tudi tam že zelo obremenjuje travinje in določene poljščine.

Podobno kombinacijo vročine in suše smo imeli tudi v letih 2003, 2012 in 2013, a v nekaterih delih Slovenije se po mnenju Sušnikove že približujemo in ponekod celo že presegamo te ekstreme.

Ob nizki vodnatosti rek manj elektrike iz hidroelektrarn

Sušne razmere vplivajo tudi na pretoke rek, ob nižji vodnatosti je nižja tudi proizvodnja elektrike v hidroelektrarnah (HE). V HE na Soči in Dravi je bila proizvodnja elektrike letos do konca julija manjša za tretjino, nadomeščali so jo s proizvodnjo v Tešu. Krepko nižja je tudi proizvodnja v HE na Savi.

Manjše reke s povirji v goratem delu severne Slovenije pa so ponoči prehodno narasle in dosegle večinoma srednje pretoke, reki Paka in Hudinja pa velike pretoke. Trenutno reke na tem območju upadajo oziroma so se že ustalile, reke drugod po državi pa so ohranile ustaljene male pretoke.

Kljub suši v Istri ne razmišljajo o redukcijah vode

Dolgotrajno sušno in vroče obdobje je vplivalo tudi na vodostaj reke Rižane - njen izvir ne zagotavlja več biološkega minimuma, ampak to trenutno počnejo črpalke. Poraba vode je v teh dneh skoraj dvakrat višja od siceršnje in se giblje pri okoli 36.000 kubičnih metrih dnevno, je za STA povedal direktor Rižanskega vodovoda Koper Zdravko Hočevar.

Ob povečani porabi polovico vode kupujejo od Istrskega vodovoda Buzet in od Kraškega vodovoda Sežana. Trudijo se, da bi prebrodili tudi to sušno obdobje, a nikakor ne razmišljajo o redukcijah, je še dodal. Čeprav te možnosti ni mogoče povsem izključiti, je optimističen, saj meni, da so Istrani že po navadi racionalni z vodo.

Zaradi visokih temperatur imajo težave tudi ribe

V času vročinskega vala se segrevajo tudi morje in reke. Najvišja temperatura morja v Kopru je bila danes ob 15. uri 29,1 stopinje, reke Kolpe v Metliki pa 28,3 stopinje Celzija. A rekordne temperature letos predvidoma ne bodo presežene, pravijo na Agenciji za okolje. Rekordna temperatura morja sicer znaša 31,1 stopinje Celzija, izmerili pa so jo leta 2010 v Kopru.

Ribe v morju se lahko premikajo in prostorsko niso tako omejene kot v ribnikih, jezerih in manjših potokih, je za STA dejala vodja Morske biološke postaje v Piranu Andreja Ramšak. Na visoke temperature se ribe po njenem pojasnilu najprej odzovejo s selitvijo v vodo, ki je zanje bolj ugodna. Zato se tiste na slovenski obali premaknejo nižje v Jadran.

Težave pa imajo po njenih besedah lahko tiste, ki so teritorialne in ne migrirajo na daljše razdalje. Če se ne zmorejo prilagoditi, umrejo. Zaradi višje temperature morja je običajno tudi koncentracija kisika v vodi nižja. Dihanje rib se po njenih besedah pospeši, kar povzroči stresen odgovor na ravni telesa in celic. Poveča se tudi delovanje mitohondrijev in nastane več kisikovih radikalov, ki poškodujejo beljakovine.

»Visoke temperature so za ribe muka,« je za STA dejal tajnik ribiške družine Metlika Davorin Šoštar. V topli vodi ni dovolj kisika, tako da se ribe zadržujejo v globljih tolmunih ali pod slapovi, kjer voda vsaj malo kroži. Svoje aktivnosti čez dan upočasnijo in ne iščejo veliko hrane. »Premikajo se zelo zgodaj zjutraj ali zvečer,« je opozoril.