Tako je »umrl« ledenik
Preverite primerjavo, kako je bil Okjökull nekoč ledenik in kako danes ni več.
Odpri galerijo
Ostanki ledenika Okjökull FOTO: Nasa Earth Observatory
Čez dva dni se bodo znanstveniki in okoljevarstveniki zbrali na vrhu vulkana Ok na Islandiji, da bi počastili spomin na ledenik, ki ga ni več. »V naslednjih 200 letih bodo naši ledeniki ubrali enako pot,« opozarja plaketa, ki jo bodo namestili 18. avgusta.
Okjökull, ki se je raztezal po pobočju vulkana Ok, je prvi ledenik na Islandiji, ki je izgubil bitko s podnebnimi spremembami, ki ogrožajo še približno 400 drugih islandskih ledenikov.
Nasin urad Earth Observatory je objavil satelitska posnetka, kako je bil ledenik videti še septembra 1986 in kako je bil videti v začetku letošnjega avgusta. Ledenik se je v 20. stoletju stalil in leta 2014 so ga razglasili za izginulega.
Posnetka sta naredila satelita Landsat 5 in 8.
Ledenik Okjökull se je konec 19. stoletja raztezal na 16 kvadratnih kilometrih. Leta 1978 le še na treh. Leta 2012 je bila njegova skupna površina manj kot kvadratni kilometer. Na posnetku iz letošnjega avgusta so razvidne le še manjše zaplate ledu, videti pa je tudi modra jezerca staljenega ledu, ki so nastala ob nenavadno vročem vremenu konec julija, ki je prizadelo Islandijo in Grenlandijo. Ne le površina, pomembna je tudi debelina ledu, saj mora biti masa snega in ledu dovolj velika, da drsi le zaradi lastne teže. Da se to zgodi, mora biti debela od 40 do 50 metrov. Na vulkanu Ok tega ni več.
Izginotje ledenika ima lahko zelo široke posledice, saj lahko vpliva na vodne vire, infrastrukturo, belina ledenikov tudi odbija sončno svetlobo, temne zaplate imajo obraten učinek … Islandija je odvisna od
Okjökull vsekakor ni ne prvi, žal tudi ne zadnji ledenik, ki je in bo izginil. A je zaradi postavitve spominske plošče »Pismo prihodnosti«, v katerem znanstveniki opozarjajo na razsežnosti globalnega segrevanja, postal žalostni opomnik, kaj se (nam) dogaja. In kaj šele bo.
Not Ok Trailer from Cymene Howe on Vimeo.
Pred dnevi je Islandijo obiskal tudi naš novinar Boštjan Videmšek. Preberite njegovo reportažo, kako otok poskuša s pomočjo razvejanih obnovljivih virov energije ter zajemanja in shranjevanja CO2 najti pot v družbo brez toksičnih izpustov v ozračje.
Okjökull, ki se je raztezal po pobočju vulkana Ok, je prvi ledenik na Islandiji, ki je izgubil bitko s podnebnimi spremembami, ki ogrožajo še približno 400 drugih islandskih ledenikov.
Nasin urad Earth Observatory je objavil satelitska posnetka, kako je bil ledenik videti še septembra 1986 in kako je bil videti v začetku letošnjega avgusta. Ledenik se je v 20. stoletju stalil in leta 2014 so ga razglasili za izginulega.
Posnetka sta naredila satelita Landsat 5 in 8.
Ledenik Okjökull se je konec 19. stoletja raztezal na 16 kvadratnih kilometrih. Leta 1978 le še na treh. Leta 2012 je bila njegova skupna površina manj kot kvadratni kilometer. Na posnetku iz letošnjega avgusta so razvidne le še manjše zaplate ledu, videti pa je tudi modra jezerca staljenega ledu, ki so nastala ob nenavadno vročem vremenu konec julija, ki je prizadelo Islandijo in Grenlandijo. Ne le površina, pomembna je tudi debelina ledu, saj mora biti masa snega in ledu dovolj velika, da drsi le zaradi lastne teže. Da se to zgodi, mora biti debela od 40 do 50 metrov. Na vulkanu Ok tega ni več.
Izginotje ledenika ima lahko zelo široke posledice, saj lahko vpliva na vodne vire, infrastrukturo, belina ledenikov tudi odbija sončno svetlobo, temne zaplate imajo obraten učinek … Islandija je odvisna od
Okjökull vsekakor ni ne prvi, žal tudi ne zadnji ledenik, ki je in bo izginil. A je zaradi postavitve spominske plošče »Pismo prihodnosti«, v katerem znanstveniki opozarjajo na razsežnosti globalnega segrevanja, postal žalostni opomnik, kaj se (nam) dogaja. In kaj šele bo.
Not Ok Trailer from Cymene Howe on Vimeo.
