Tina Kobilšek: Razhajanja med državami so še zelo velika

Najnovejši osnutek dogovora na podnebni konferenci v Belému (Cop30) ne vključuje načrta za prehod od fosilnih goriv, ki je ena ključnih zahtev številnih držav na podnebni konferenci. Več kot 30 držav, med njimi Slovenija, je v pismu predsedstvu Cop30 zapisalo, da »ne morejo podpreti izida, ki ne vključuje« takšnega »načrta«. Na drugi strani načrt z grožnjo z izstopom iz podnebnih pogajanj blokirajo Savdska Arabija, Rusija, Indija in nekatera druga hitro rastoča gospodarstva.

Po četrtkovem požaru na prizorišču podnebne konference, ki je za več ur prekinil pogajanja v ključni fazi, je brazilsko predsedstvo Cop30 danes zjutraj, na dan, ko bi se konferenca uradno morala končati, objavilo nove osnutke zaključnih dokumentov. Med njimi je tudi osnutek dokumenta Mutirão, ki obravnava štiri najpomembnejše vsebinske točke pogajanj.

Ta ne omenja več načrta za prehod od fosilnih goriv niti pojma fosilna goriva. Poziva pa k uvedbi »globalnega pospeševalnika izvajanja« kot prostovoljne pobude pod vodstvom predsedstev, ki bi o napredku poročala na Cop31 – ta bo v Turčiji. Za zdaj ni jasno, kaj naj bi pospeševalnik pomenil. Prvotni osnutek dokumenta Mutirão, objavljen v torek, je načrt za prehod od fosilnih goriv še vseboval. Po nekaterih informacijah naj bi brazilsko predsedstvo Cop30 v petek popoldne po lokalnem času objavilo nov osnutek dogovora, vendar se to do zaključka redakcije ni zgodilo.

Tina Kobilšek. FOTO: Osebni arhiv

Države so se na podnebni konferenci v Dubaju pred dvema letoma dogovorile o prehodu od uporabe fosilnih goriv, ne pa tudi o načrtu, kako in kdaj bodo to dosegle. Potrditev načrta za slovo od fosilnih goriv na podnebni konferenci v Belému bi dala signal, da podnebni multilateralizem po izstopu ZDA iz pariškega sporazuma še deluje. Načrt za prehod od fosilnih goriv je v takšni ali drugačni obliki podprlo 82 držav, tudi Slovenija. A predsedstvo Cop30 naj bi se za njegov umik odločilo, ker so v četrtek, še preden je izbruhnil požar, nekatere države zagrozile, da bodo v primeru njegove vključitve v končni dogovor zapustile pogajanja.

»Kdo so največji zaviralci? Vsi jih poznamo. To so države proizvajalke nafte, Rusija, Indija, Savdska Arabija. Pridružujejo pa se jim še številne države z gospodarstvi v vzponu,« je za AFP povedala francoska ministrica za ekološki prehod Monique Barbut. Generalni sekretar ZN António Guterres je kot glavno zaviralko ključnih dogovorov na Cop30 označil Savdsko Arabijo.

Protestniki na Cop30. FOTO: Anderson Coelho/Reuters

Blokada dogovora zaradi fosilnih goriv

Več kot 30 držav, ki podpirajo načrt za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, je osnutek dokumenta Mutirão zavrnilo. V pismu, ki so ga pozno v četrtek poslale predsedstvu Cop30, so zapisale, da »ne morejo podpreti izida, ki ne vključuje načrta« za fosilna goriva, ter »odločno« pozvale k »popravku predloga«. »Izražamo globoko zaskrbljenost zaradi trenutnega predloga, ki je v obravnavi in je po načelu vzemi ali pusti ... Ne moremo podpreti izida, ki ne vključuje načrta za izvedbo pravičnega / .../ prehoda od fosilnih goriv. To pričakuje velika večina pogodbenic, pa tudi znanost in ljudje, ki pozorno spremljajo naše delo. Svet od tega Copa pričakuje, da bo pokazal kontinuiteto in napredek po globalnem pregledu stanja. Karkoli manj bi neizogibno veljalo za korak nazaj.« Med podpisnicami pisma je večina držav iz EU, tudi Slovenija, države iz Latinske Amerike, Azije in Pacifika.

Nad osnutkom je razočaran tudi evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra. »To nikakor ni v skladu z ambicijami, ki jih potrebujemo na področju blaženja posledic podnebnih sprememb,« je dejal. Za potrditev načrta za prehod od fosilnih goriv si od začetka konference aktivno prizadeva brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva. Napovedal je, da se bo zanj zavzel na srečanju skupine držav G20 v Johannesburgu, ki poteka ta konec tedna.

Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je izrazil razočaranje EU nad osnutkom krovnega dogovora. FOTO: Anderson Coelho/Reuters

Potrojitev financiranja za prilagajanje

Osnutek dokumenta Mutirão države poziva tudi k »pospešitvi polnega izvajanja« nacionalno določenih prispevkov za zmanjšanje toplogrednih izpustov. Posodobljeni prispevki, ki so jih države predložile pred konferenco, bi vodili v 2,5 stopinje Celzija bolj vroč svet do konca stoletja. Rdeča črta iz pariškega sporazuma je 1,5 stopinje. Za zaprtje razkoraka med nezadostnimi cilji za zmanjšanje izpustov in ciljem omejitve segrevanja na 1,5 stopinje osnutek predlaga belémsko misijo do 1,5, s katero bi pospešili prizadevanje na tem področju, o napredku pa bi poročali na Cop31. Trenutno ni jasno, ali je belémska misija nekakšna oblika načrta za prehod od fosilnih goriv pod drugim imenom, je zapisal Ed King iz mreže Global Strategic Communications Council.

Ena ključnih zahtev revnejših držav na podnebnih pogajanjih je povečanje finančne podpore bogatejših za prilagajanje podnebnim spremembam in zeleni prehod. Osnutek dokumenta poziva k prizadevanju za potrojitev financiranja za prilagajanje ter k povečanju podnebnega financiranja, ki bi ga zagotovile bogate države. A te, med njimi je EU, temu niso naklonjene.

Pomembna točka Cop30 so tudi enostranski trgovinski ukrepi. Kitajska, Indija in nekatere druge države so kritične do evropskega mehanizma za dodatno uvozno dajatev na izdelke z visokim ogljičnim odtisom (CBAM). Zahtevajo vpis prepovedi takšnih ukrepov v končni dogovor, vendar EU svoj mehanizem brani, češ da je sredstvo podnebne politike, ne trgovinski ukrep. Osnutek dokumenta Mutirão je do enostranskih ukrepov kritičen. Kot rešitev predvideva dialoge o trgovini in podnebju s trgovinskimi agencijami ZN v prihodnjih dveh letih.