»To ni bil požar, to je ekološka katastrofa!«

Po požaru v Kemisu je potok Tojnica klinično mrtev. Vrhničani ne verjamejo rezultatom meritev in se bojijo sobotnih padavin.

Objavljeno
19. maj 2017 09.53
Kemis
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Vrhnika − Tri dni po hudem požaru v podjetju Kemis pri Vrhniki, v katerem je zgorela za zdaj še neznana količina neznanih vrst nevarnih odpadkov, zrak v bližnji okolici še vedno draži grlo, povzroča slabost in glavobol. Potok Tojnica, ki se vije le nekaj metrov od tovarne, je klinično mrtev. Prekriva ga debela plast temne mastne gošče, s katero se obupno borijo delavci v nekoč snežno belih, zdaj črno zamazanih kombinezonih.

Emil Nanut, direktor Kemisa, podjetja v lasti skupine Gorenje, je bil redkobeseden. Težko je skrival, da je »od zgoraj« dobil ukaz korporativnega tona komuniciranja z mediji. Vzrok za požar, ki je v ponedeljek zvečer zajel skladišče z nevarnimi odpadki iz industrije, gospodinjstev, bolnišnic, gradbeništva in kmetijske dejavnosti in je bil popolnoma pogašen šele v sredo, po njegovih besedah ni znan, saj kriminalistična preiskava še poteka. »Trenutno se intenzivno ukvarjamo s čiščenjem potoka, v katerega je med požarom steklo mineralno olje,« je povedal na kratko. Vsaj približnih količin izliva te snovi in morebitnih drugih nevarnih odpadkov – v tovarni so shranjevali tudi odpadne barve, lake, topila, razredčila in pesticide – ni znal navesti.

Nad nafto s sesalniki

Delavci vodnogospodarskega podjetja (VGP) Drava Ptuj, ki ga je Agencija RS za vode pooblastila za sanacijo onesnažene Tojnice, in so bili skupaj s podizvajalci Kemisa in člani službe za varovanje obalnega morja na terenu od srede zjutraj, so na potoku postavili več pregrad za odstranjevanje naftnih derivatov in s posebnimi sesalniki odstranjevali zgornjo zaoljeno plast. »Do zdaj smo načrpali 20 kubičnih metrov zaoljenih vod, skupno količino je težko oceniti,« je povedala direktorica VGP Drava Ptuj Mirjana Fesel.

Tojnica, ki je v obdobju delovanja Industrije usnja Vrhnika enkrat že umrla, je tokrat po besedah Feselove najbolj prizadeta v zgornjem delu. Delavci VGP Drava Ptuj so onesnaženje v sredo dopoldne poskušali ustaviti tudi s pregrado ilovice. V spodnjem delu naj bi bilo onesnaženje manjše, čeprav laično oko temu ni moglo pritrditi. Ljubljanice, v katero se rečica steka približno kilometer od Kemisa, pa zaoljene vode, tako pravi Feselova, še niso dosegle.


Mirjam Fesel, direktorica VGP Drava Ptuj. Foto: Leon Vidic/Delo

Sanatorjem se je z delom mudilo, saj so bile za soboto napovedane padavine, ki bi črno brozgo lahko hitreje pomaknile proti večji reki. Prepozno pa je bilo že za zajezitev nevarnih snovi, topnih v vodi. Te so nedvomno stekle tudi v Ljubljanico, nekaj pa jih je gotovo ostalo tudi v mulju Tojnice. »Narava naredi svoje, a povrnitev potoka v stanje pred nesrečo bo dolgotrajno. Naša naloga je iz vode odstraniti 95 odstotkov oljnih gošč,« nemočno zavzdihne Feselova.

Poginile redke vrste rib

Da nevarne snovi niso prišle v Ljubljanico, trdi tudi generalni direktor agencije za vode Tomaž Prohinar, ki je prišel na ogled prizorišča nesreče. Nikakor pa se s tem ne strinja predsednik ribiške družine Vrhnika Vladimir Mikec, tudi sam neposredni sosed Kemisa. »To ni bil požar, ampak ekološka katastrofa,« vzklikne. »V Tojnici je pomrlo vse, kar je notri.«

Odgovorni zanj po njegovih besedah razsežnosti nesreče poskušajo prikriti. Delavci Kemisa so jutro po požaru ob potoku odstranjevali mrtve ribe, kar bi v primeru takšnih nesreč morali storiti ribiči. Mi nismo našli več kot deset kilogramov poginjenih rib, vendar jih je bilo gotovo več. O tem je Mikec prepričan zaradi inventarizacije rib v Tojnici, ki jo je vrhniška ribiška družina pred tednom dni opravila v sodelovanju z zavodom za ribištvo. Pokazalo se je, da v njej živijo vrste z rdečega seznama Evropske unije, kot so nežica, potočni piškur, činklja in kapič.

Predsednik ribiške družine Vrhnika Vladimir Mikec verjame, da odgovorni poskušajo prikriti prave razsežnosti onesnaženja. Foto: Leon Vidic

»Teh rib ni kar v vsakem potoku. Zdaj je vse pomrlo,« pojasnjuje Mikec. Prepričan je, da tovarna, kot je Kemis, ne bi smela stati tako blizu vode, in se sprašuje, kako je mogoče, da je dobila okoljevarstveno dovoljenje na območju krajinskega parka in Nature 2000.

Zelenjava je končala na kompostu

Enako meni tudi stanovalec Sinje Gorice v neposredni bližini Kemisa Bogdan Jesenovec, ki ga v zadnjih dneh pestita hripavost in glavobol. »Saj ne vem več, ali je vse skupaj psihološko ali resnično.« Z gotovostjo pa prikima, da ju z ženo ob nesreči nihče ni obvestil o previdnostnih ukrepih. »Ker sva preblizu,« se napol pošali. Vso zelenjavo, ki je bila na vrtu odkrita, je žena zmetala na kompost. Na njej sicer ni bilo videti črnih saj, a na bolj gladki površini strehe avtomobila so bile zelo dobro vidne.

Onesnaženi potok Tojnica. Foto: Leon Vidic

Potok, ki teče pred hišo, je mrtev. Mazut bodo, kolikor bo mogoče, očistili, usedline drugih snovi pa bodo za življenje v njem imele dolgoročne posledice, se zaveda Jesenovec. Kakor številne prebivalce Sinje Gorice in Vrhnike pa ga skrbi tudi onesnaženje zemlje in zraka. Ob požaru so se v ozračje menda sprostili hlapi živega srebra, ki so ga vsebovale odpadne varčne sijalke. Štab civilne zaščite občine Vrhnika je Agenciji za okolje RS (Arso) poleg vzorcev vode naročil odvzem vzorcev tal in zraka v okolici tovarne, na območjih vrtcev in šol ter tam, kamor je zaneslo oblak dima ob požaru. Arso bo celovite rezultate objavil šele danes popoldne, do zdaj pa je posredoval podatke, ki kažejo, da so se vsebnosti živega srebra in delcev PM10 po začetnih preseženih vrednosti s srede na četrtek zmanjšale na normalno vrednost.

A prebivalci Vrhnike tem rezultatom ne verjamejo. V soboto dopoldne so na Vrhniki napovedali miren shod, na katerem bodo zahtevali umik nevarnih dejavnosti iz naseljenih območij občine, odstop župana Stojana Jakina. Župan Jakin pa shod ocenjuje kot »predvolilno kampanjo«. Na Vrhniki kroži tudi peticija za zaprtje Kemisa.