Toplo morje sili kite bližje obali in v mreže
Slabe posledice se množijo, morski vročinski valovi spreminjajo morja in obnašanje morskih živali in rastlin.
Odpri galerijo
vreme za 30. jan
Povečanje števila kitov, ki so se zapletli v mreže ob zahodnih obalah Severne Amerike v preteklih letih, so povzročile nakopičene spremembe v oceanu, kakršnih prej ni bilo, ugotavljajo raziskovalci. Glavni razlog za ogroženo ribištvo pa je vročinski val.
Spremembe so se začele leta 2014, kar je vodilo v rekordno število poginulih kitov grbavcev in drugih kitov, ki so se zapletli v mreže. To pa je ogrozilo komercialno ribištvo, kaže nova raziskava Znanstvenega centra za ribištvo (SWFSC) iz Santa Cruza v Kaliforniji. V času vročinskega otoka v morju so z obale Montereya lahko od blizu videli tudi 300 in več kitov grbavcev, čolni, ki vozijo ljudi opazovati kite, so morali na dan opraviti po tri vožnje, da so zadovoljili povpraševanje.
Poznavalci pa so takoj posumili, da mora biti nekaj hudo narobe, da so kiti tako blizu obale. Vzrok je bil najhujši morski vročinski val doslej. Topla voda je privabila subtropske vrste, ki so jih tam prej videli le zelo redko. Število rakcev oziroma krila, s katerimi se kiti grbavci večinoma hranijo, pa je močno upadlo. Kiti so se začeli hraniti s sardelami, ki jih je otok tople, manj produktivne vode, stisnil v ozke pasove ob obali.
V istem času je segrevanje morske vode pripeljalo do rekordnega cvetenja strupenih alg. To je ustavilo lov na rake med novembrom 2015 in marcem 2016. Ko je raven strupov v vodi padla, so ribiči postavili pasti za rake ravno v pasu, kjer so se kiti hranili. Leta 2015 se je v mreže zapletlo 53 kitov, leta 2016 pa rekordnih 55 kitov. Od takrat je število zapletenih in poginulih kitov padlo, vendar je še vedno večje od števila pred vročinskim valom.
Znanstveniki so zato oblikovali spletno stran, ki uporablja oceanografske podatke za napovedi, kje se bodo kiti najverjetneje hranili. Ribiči, ki lovijo rake, bodo tako lahko dobili podlago za odločitev, ali tvegajo postavitev pasti za rake ali ne. Poleg tega bodo lahko oblasti odobrile začetek ribolovne sezone ali pa to ustavile.
Pogin kitov, ki so se zapletli v mreže, bi brez prilagoditev lahko zaradi okoljskih tožb povsem ustavil lov na rake. Tudi zato so vsi bolj pripravljeni na dialog in sodelovanje, tako ribiči kot okoljevarstveniki in ljudje, ki odločajo o uporabi morja. Ribiči že pravijo, da če bi pred leti vedeli vse to, kar vedo zdaj, kiti ne bi umirali zaradi njihovih mrež.
Spremembe so se začele leta 2014, kar je vodilo v rekordno število poginulih kitov grbavcev in drugih kitov, ki so se zapletli v mreže. To pa je ogrozilo komercialno ribištvo, kaže nova raziskava Znanstvenega centra za ribištvo (SWFSC) iz Santa Cruza v Kaliforniji. V času vročinskega otoka v morju so z obale Montereya lahko od blizu videli tudi 300 in več kitov grbavcev, čolni, ki vozijo ljudi opazovati kite, so morali na dan opraviti po tri vožnje, da so zadovoljili povpraševanje.
Zaprti v ozek pas ob obali
Poznavalci pa so takoj posumili, da mora biti nekaj hudo narobe, da so kiti tako blizu obale. Vzrok je bil najhujši morski vročinski val doslej. Topla voda je privabila subtropske vrste, ki so jih tam prej videli le zelo redko. Število rakcev oziroma krila, s katerimi se kiti grbavci večinoma hranijo, pa je močno upadlo. Kiti so se začeli hraniti s sardelami, ki jih je otok tople, manj produktivne vode, stisnil v ozke pasove ob obali.
Kiti so priplavali v bližino obal zato, ker so tja pred toplo vodo zbežale tudi sardele. FOTO: Reuters
V istem času je segrevanje morske vode pripeljalo do rekordnega cvetenja strupenih alg. To je ustavilo lov na rake med novembrom 2015 in marcem 2016. Ko je raven strupov v vodi padla, so ribiči postavili pasti za rake ravno v pasu, kjer so se kiti hranili. Leta 2015 se je v mreže zapletlo 53 kitov, leta 2016 pa rekordnih 55 kitov. Od takrat je število zapletenih in poginulih kitov padlo, vendar je še vedno večje od števila pred vročinskim valom.
Sodelovanje rešuje kite
Znanstveniki so zato oblikovali spletno stran, ki uporablja oceanografske podatke za napovedi, kje se bodo kiti najverjetneje hranili. Ribiči, ki lovijo rake, bodo tako lahko dobili podlago za odločitev, ali tvegajo postavitev pasti za rake ali ne. Poleg tega bodo lahko oblasti odobrile začetek ribolovne sezone ali pa to ustavile.
Pogin kitov, ki so se zapletli v mreže, bi brez prilagoditev lahko zaradi okoljskih tožb povsem ustavil lov na rake. Tudi zato so vsi bolj pripravljeni na dialog in sodelovanje, tako ribiči kot okoljevarstveniki in ljudje, ki odločajo o uporabi morja. Ribiči že pravijo, da če bi pred leti vedeli vse to, kar vedo zdaj, kiti ne bi umirali zaradi njihovih mrež.
