Ukrepanje za podnebje prinaša rast in delovna mesta
Uresničevanje zavez pariškega sporazuma bi do leta 2030 Evropi prinesla rast BDP za 1,1 odstotka, delovnih mest pa za pol odstotka.
Odpri galerijo
Prehod do čiste energije prinaša koristi, ugotavlja Eurofund. FOTO: Shutterstock
Uvedba ukrepov za dosego zavez pariškega podnebnega sporazuma bi lahko povečala BDP Evropske unije, prav tako Kitajske, v ZDA pa bi BDP padel za 3,4 odstotka in število delovnih mest za 1,6 odstotka, ugotavlja Eurofund v novem poročilu. Slovenija ni izjema, prehod v nizkoogljično družbo bi do 2030 prinesel rast BDP za 1,3 odstotka, število delovnih mest pa bi se le malo povečalo.
Analiza temelji na svetovnem makroekonomskem modelu Cambridge Econometrics in Eurofundovem evropskem monitorju delovnih mest. Poročilo kaže, da bi bilo upoštevanje pariškega podnebnega sporazuma pozitivno za Evropsko unijo kot celoto, tako po gospodarski rasti kot številu delovnih mest. To je povezano zlasti z naložbami, ki so potrebne za prehod, pa tudi z nižjimi stroški uvoza fosilnih goriv. Prehod k proizvodnji opreme, strojev in stavb se bo po pričakovanjih odrazil v občutnem povečanju gradbeništva in delovnih mest v povezavi z novimi tehnologijami in storitvami.
Poročilo kaže, da bodo največjo rast BDP imele Latvija, Malta in Belgija. V Latviji naj bi BDP do leta 2030 zrasel za šest odstotkov, kar je daleč največ, povezano pa je z nujnimi naložbami v energijsko učinkovitost in zmanjšanjem uvoza fosilnih goriv. V Belgiji pa se bo zaradi gospodarske prenove povečalo tudi število delovnih mest, saj bo ta prinesla povečano trošenje prebivalstva za delovno intenzivne sektorje, kot so trgovina, gostinstvo in zdravstvene storitve. Španija in Nemčija naj bi imeli podobno prihodnost. Za Španijo poročilo poudarja pomen sončne energije in nižje cene elektrike za porabnike, kar bo sprostilo del dohodka prebivalstva za delovno intenzivne sektorje. Edina država, ki ji grozi zmanjšanje števila delovnih mest, je zaradi velikega števila delavcev v rudnikih premoga Poljska.
Glavni raziskovalec Eurofunda Donald Storrie je dejal, da bodo imele podnebne spremembe zelo resne posledice za življenje in delo na svetovni ravni. »Najbolj so ranljivi ljudje, ki so socialno, ekonomsko ali drugače marginalizirani. Poročilo pa kaže, da bi imelo spoštovanje pariškega podnebnega sporazuma občutne gospodarske in zaposlitvene koristi za vse Evropejce,« pravi Storrie. O ugotovitvah poročila bodo razpravljali na konferenci Prihodnost proizvodnje v Evropi v Bruslju 11. aprila.
Glede na poročilo se bo število delovnih mest najbolj povečalo v gradbeništvu (za 1,1 odstotka), nato v poslovnih storitvah, proizvodnji, trgovini in gostinstvu, kmetijstvu, prometu in komunikacijah ter neposlovnih storitvah. Najbolj se bo število zaposlitev zmanjšalo v rudnikih (za kar 16,6 odstotka), manj pa v javnih službah (2,4 odstotka), zlasti zaradi manj vojske in uradnikov. Bolj enakomerno naj bi se glede na scenarij brez podnebnega ukrepanja porazdelile tudi plače. Po tem scenariju bi se povečalo število nizkih in visokih plač, po podnebnem scenariju pa bi se najbolj povečal delež srednje visokih plač, tako na račun znižanja deleža nizkih kot visokih plač.
Slovenija v poročilu ni posebej omenjena. Podnebno ukrepanje naj bi prineslo približno 1,3-odstotno rast BDP, pri čemer je Slovenija na sredini lestvice. Pri delovnih mestih sta za nami le Ciper in Poljska, novih služb naj bi bilo manj kot 0,2 odstotka.
Analiza temelji na svetovnem makroekonomskem modelu Cambridge Econometrics in Eurofundovem evropskem monitorju delovnih mest. Poročilo kaže, da bi bilo upoštevanje pariškega podnebnega sporazuma pozitivno za Evropsko unijo kot celoto, tako po gospodarski rasti kot številu delovnih mest. To je povezano zlasti z naložbami, ki so potrebne za prehod, pa tudi z nižjimi stroški uvoza fosilnih goriv. Prehod k proizvodnji opreme, strojev in stavb se bo po pričakovanjih odrazil v občutnem povečanju gradbeništva in delovnih mest v povezavi z novimi tehnologijami in storitvami.
Poročilo kaže, da bodo največjo rast BDP imele Latvija, Malta in Belgija. V Latviji naj bi BDP do leta 2030 zrasel za šest odstotkov, kar je daleč največ, povezano pa je z nujnimi naložbami v energijsko učinkovitost in zmanjšanjem uvoza fosilnih goriv. V Belgiji pa se bo zaradi gospodarske prenove povečalo tudi število delovnih mest, saj bo ta prinesla povečano trošenje prebivalstva za delovno intenzivne sektorje, kot so trgovina, gostinstvo in zdravstvene storitve. Španija in Nemčija naj bi imeli podobno prihodnost. Za Španijo poročilo poudarja pomen sončne energije in nižje cene elektrike za porabnike, kar bo sprostilo del dohodka prebivalstva za delovno intenzivne sektorje. Edina država, ki ji grozi zmanjšanje števila delovnih mest, je zaradi velikega števila delavcev v rudnikih premoga Poljska.
V rudnikih se bo število delovnih mest najbolj zmanjšalo. FOTO: Shutterstock
Več srednjih plač
Glavni raziskovalec Eurofunda Donald Storrie je dejal, da bodo imele podnebne spremembe zelo resne posledice za življenje in delo na svetovni ravni. »Najbolj so ranljivi ljudje, ki so socialno, ekonomsko ali drugače marginalizirani. Poročilo pa kaže, da bi imelo spoštovanje pariškega podnebnega sporazuma občutne gospodarske in zaposlitvene koristi za vse Evropejce,« pravi Storrie. O ugotovitvah poročila bodo razpravljali na konferenci Prihodnost proizvodnje v Evropi v Bruslju 11. aprila.
Glede na poročilo se bo število delovnih mest najbolj povečalo v gradbeništvu (za 1,1 odstotka), nato v poslovnih storitvah, proizvodnji, trgovini in gostinstvu, kmetijstvu, prometu in komunikacijah ter neposlovnih storitvah. Najbolj se bo število zaposlitev zmanjšalo v rudnikih (za kar 16,6 odstotka), manj pa v javnih službah (2,4 odstotka), zlasti zaradi manj vojske in uradnikov. Bolj enakomerno naj bi se glede na scenarij brez podnebnega ukrepanja porazdelile tudi plače. Po tem scenariju bi se povečalo število nizkih in visokih plač, po podnebnem scenariju pa bi se najbolj povečal delež srednje visokih plač, tako na račun znižanja deleža nizkih kot visokih plač.
Slovenija v poročilu ni posebej omenjena. Podnebno ukrepanje naj bi prineslo približno 1,3-odstotno rast BDP, pri čemer je Slovenija na sredini lestvice. Pri delovnih mestih sta za nami le Ciper in Poljska, novih služb naj bi bilo manj kot 0,2 odstotka.
