Uredba o hrupu je neustavna in nezakonita

Varuh človekovih pravic s prvo pobudo za oceno ustavnosti, lotil se je lanske uredbe o hrupu.

Objavljeno
15. februar 2019 12.22
Posodobljeno
15. februar 2019 12.22
Ceste z manj prometa niso vir hrupa v Sloveniji. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Ljubljana - Varuh človekovih pravic je danes na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki jo je sredi preteklega leta sprejela vlada v odhajanju. »Predlagamo, da sodišče ugotovi, da je uredba o hrupu v celoti neustavna in jo razveljavi,« je dejala namestnica varuhinje Kornelija Marzel.



Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, so za to prejeli številne pobude tako posameznikov kot nevladnih organizacij, omenila je Eko krog. Po preučitvi zadeve so ugotovili, da uredba krši ustavo, ob tem pa njen sprejem v času, ko je bila prejšnja vlada v odstopu in je opravljala le tekoče posle, ni izpolnjeval pravnega standarda tekočega posla.

image
Železnica je tudi v veliki meri izločena iz množice virov hrupa. FOTO: Voranc Vogel/Delo


»Gre za korenito spremembo področja in za predpis, ki nedopustno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine,« je poudarila Marzeljeva. Naštela je, da uredba krši načelo pravne države, skladnost s splošnimi veljavnimi načeli mednarodnega prava, načelo enakosti pred zakonom, pravico do zdravega življenjskega okolja in usklajenost z drugimi pravnimi akti, posebej z zakonom o varstvu okolja.


Javnost izločena


Uredbo je vlada Mira Cerarja sprejemala junija, javnost pa je bila pri tem izključena, upoštevanih je bilo le nekaj tehničnih pripomb, vsebinske pripombe niso bile sprejete. Merzeljeva je opozorila na več čudnih sosledij. Javnost ni bila seznanjena s postopkom sprejemanja uredbe, rešitve niso bile pojasnjene, razlogi za sprejem uredbe so bili objavljeni, ko so pretekli že vsi roki za javno obravnavo. To je zelo očitna kršitev Aarhuške konvencije. Ob tem, da je vlada v odstopu, ki je opravljala le tekoče posle, sprejemala uredbo, ki nadomešča celotno prejšnjo ureditev. »To niso bili tekoči posli, uredba povečuje dovoljeno obremenjenost s hrupom,« pravi Marzeljeva.

image
Če ni presoje vplivov na okolje, ni niti hrupa. FOTO: Voranc Vogel/Delo


Poleg tega ne držijo navedbe okoljskega ministrstva, da je sprejem nujen, ker prenaša del evropske direktive, saj, kot pravijo v institutu varuha, uredba taksativno našteva vire hrupa, direktiva pa le izjeme. Uredba ne zmanjšuje administrativnih bremen, to je bilo urejeno že leta 2013. Ne držijo niti navedbe ministrstva, da se mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju z uredbo ne spreminjajo, saj se dopustne mejne vrednosti povečujejo za gradbišča, za katera ni treba opraviti presoje vplivov na okolje, ladje niso več vir hrupa, ravno tako ceste in železnice z manj prometa. »To pomeni neenakost pred zakonom. Uredba je dopustila neomejeno obremenjevanje prebivalcev s hrupom,« je bila jasna Marzeljeva.

image
Pri nas so našteti mogoči viri hrupa, v Evropi pa zgolj izjeme, saj se ne ve vedno od kje pride hrup. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Napovedana sprememba


Na nedopustnost takšne uredbe je preteklo jesen glasno opozarjala nevladna organizacija Eko krog. Takrat je novi minister za okolje in prostor Jure Leben napovedal njeno spremembo. Na ministrstvu so nato pojasnili, da je področje dovoljenih vrednosti hrupa v Sloveniji necelovito urejeno, zato so napovedali, da bodo pripravil spremembe uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.