Tiskane izdaje
Ljubljana – Povpraševanje po naravnih virih se bo po napovedih evropske komisije med letoma 2005 in 2030 povečalo za 75 odstotkov, Evropa in Slovenija pa sta z viri precej revni, rešitev so le velike količine odpadkov in ustrezna predelava v surovine.
»Evropska unija potroši veliko več, kot izvozi. Leta 2010 je uvozila več kot trikrat več materiala, kot ga je izvozila (šestkrat več v primeru goriv in rudarskih proizvodov), razmerje pa se z leti le še slabša. Povprečna letna poraba materialnih virov v EU-28 je približno 16 ton na osebo, od tega se 6 ton zavrže, od tega tri tone ostanejo na odlagališčih. Severnoameričan povprečno porabi približno 90 kilogramov virov vsak dan, Evropejec približno 45, Afričan pa približno 10 kilogramov na dan. S skoraj tremi tonami na osebo na leto je Evropa ob tem celina z največjim neto uvozom virov,« pravijo v projektu za evropske mlade Generation Awake.
Bogastvo v odpadkih
Povprečno vsak od 500 milijonov ljudi, ki živijo v EU, zavrže približno pol tone gospodinjskih odpadkov vsako leto. Poleg tega se velike količine odpadkov ustvarijo z dejavnostmi, kot so proizvodnja (360 milijonov ton) in gradbeništvo (900 milijonov ton), preskrba z vodo in proizvodnja energije pa ustvarita še dodatnih 95 milijonov ton odpadkov. Skupno proizvede Evropska unija do 3 milijarde ton odpadkov vsako leto. Glede na študije bi se letni promet v sektorju upravljanja z odpadki in recikliranja v EU, če bi se zakonodaja EU o odpadkih izvajala v celoti, povečal za 42 milijard evrov, prihranili bi 72 milijard evrov na leto in do leta 2020 ustvarili 400.000 novih delovnih mest.
Za recikliranje papirja je potrebne 70 odstotkov manj energije kot za izdelavo papirja iz lesa, celulozna vlakna, ki se uporabljajo za izdelavo papirja, pa je mogoče ponovno uporabiti od 4- do 8-krat. V primerjavi s scenarijem običajnega poslovanja bi se s ciljem nič odstotkov plastičnih odpadkov na odlagališčih do leta 2020, če bi ga dosegli, zmanjšala količina plastičnih odpadkov za 80 milijonov ton, kar je enako milijardi sodov nafte ali 70 milijardam evrov. Za proizvodnjo izdelka iz odpadnega aluminija se porabi 95 odstotkov manj energije, kot če bi za njegovo proizvodnjo uporabili primarne surovine.
Države se premikajo
V nekaterih državah so te podatke in predpise EU vzeli resno. Avstrija načrtuje uvedbo dovolilnic za uporabo gradbenih materialov. Slovaška uvaja odgovornost proizvajalcev za promocijske letake. Madžarska uvaja koordinacijsko telo za gradbene odpadke, ki bo poiskalo sinergijske učinke z raziskovalci. Norveška uvaja indikatorje zavržene hrane, pri čemer bodo sodelovali tudi trgovci in proizvajalci hrane, omogočili pa bodo ciljno ukrepanje. Finska uvaja okoljsko klasifikacijo stavb, ki bo obsegala tako porabo materialov kot vode v življenjski dobi, količino odpadkov, možnosti tehnološke nadgradnje in trajnost materialov. Portugalska cilja na minimalistično embalažo izdelkov, pa še ta naj bo znova uporabna ali vsaj taka, da jo je mogoče učinkovito predelati. »Škotska učinkovita z viri« združuje znanje pri upravljanju z energijo, vodo in materiali.
V Luksemburgu uvajajo certifikat za stavbe, ki imajo uvedeno visoko kakovostno trajnostno upravljanje z viri. Latvija uvaja tri kategorije onesnaževanja, ki ga povzroča industrija. Podjetja bodo morala napovedati ukrepe za zmanjšanje onesnaženja in jih tudi izvesti. Litva bo v izbiro izdelka leta vključila merilo preprečevanje nastajanja odpadkov, Irska krepi znanje lokalnih skupnosti o preprečevanju nastajanja odpadkov, Nizozemska pa uvaja davčne olajšave za zelene naložbe.
