V Kemisu menijo, da so nezakonito zaprti
Gradbena inšpektorica je dve leti zapisniško ugotavljala, da je sanacija nujna gradnja.
Odpri galerijo
Inšpektorji so zavrnili Kemisov predlog za začasno zadržanje odločbe, ki jim prepoveduje obratovanje. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana - Inšpektorat za okolje in prostor je zavrgel predlog Kemisa za začasno odložitev izpolnitve obveznosti, ki so bile naložene z odločbo gradbene inšpektorice, vsaj v delu, v katerem je Kemisu prepovedala opravljanje gospodarske dejavnosti v domnevno nelegalnih objektih. »Odločitev inšpektorata je po trdnem prepričanju Kemisa protizakonita in protiustavna,« sporočajo iz Kemisa.
Kemis tako še naprej ne sme opravljati dejavnosti. Kot pravijo, bo »neposredna posledica ravnanja gradbene inšpektorice, ki je več kot dve leti zapisniško ugotavljala, da sanacija objektov Kemis predstavlja nujno gradnjo, torej takšno, za katero ni treba pridobiti gradbenih dovoljenj, nato pa čez noč in po izvedbi večmilijonske investicije spremenila svoje stališče«, velika gospodarska škoda in ogroženo okolje.
Kemis je v prvem polletju od približno 1000 poslovnih partnerjev, pri katerih nastajajo nevarni odpadki, prevzel približno 13.000 ton takih odpadkov. »Nihče, vpleten v proces od izvora do odstranitve nevarnih odpadkov, ne ve in ne more povedati, kdo bo prevzel te odpadke,« opozarjajo v Kemisu.
Kemis je imel pred požarom 1600 poslovnih partnerjev in je prevzemal ter poskrbel za odstranitev 34.000 ton odpadkov na leto. Na teden je izvozil v odstranitev in predelavo približno 600 ton odpadkov. Taki so bili tudi načrti za čas po sanaciji.
»Ministrstvo za okolje in prostor je domnevno izračunalo, da je v Sloveniji brez Kemisa rešen problem ravnanja z nevarnimi odpadki za nekaj mesecev. To ne drži, odpadki se bodo nevarno in v nasprotju s predpisi kopičili tam, kjer se sicer ne bi smeli, tako, kot so se po požaru leta 2017,« opozarjajo v Kemisu in dodajajo, da ne drži niti to, da bo začasno problem nevarnih odpadkov mogoče reševati z edinim še obstoječim večjim prevzemnikom (Saubermacher).
»Ta niti ob delovanju Kemis ni mogel prevzeti vseh nevarnih odpadkov, za katera je dobil povpraševanja. Ta računica države ne koristi niti zagotavljanju zdravega konkurenčnega okolja. Pa tudi sicer celotno gospodarstvo izpostavlja velikemu tveganju: če se, iz kakršnegakoli razloga, ustavi poslovanje edinega prevzemnika, bo slovensko gospodarstvo zastalo,« trdijo v Kemisu. Zoper današnjo odločitev inšpektorata so se pritožili.
»Ob današnjem sklepu, vročenem podjetju Kemis, da se zavrže njihov predlog (začasnega) nadaljevanja z delovanjem do konca postopka odločanja o črni gradnji, je večji del gospodarstva zelo ogorčen. S tem Slovenija izgublja pomemben del infrastrukture za varno, zanesljivo in strokovno predpripravo nevarnih odpadkov za odstranitev. Infrastruktura odpadkov pa je nenazadnje enako pomembna kot, na primer, oskrba s pitno vodo in elektriko. Hkrati pa se s takšno odločitvijo odrekamo tudi že utečenim postopkom nadaljnje predelave nevarnih odpadkov v sežigalnicah v tujini, saj lastnih takšnih kapacitet v Sloveniji nimamo,« so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije.
Na GZS so prepričani, da delovanje vrhniškega podjetja ne bi smelo biti ustavljeno, dokler niso zaključeni vsi upravni postopki, saj s saniranimi objekti in nadstandardnimi požarnimi rešitvami okolje ni ogroženo. Nasprotno, nedelovanje podjetja ima izrazito negativen vpliv na gospodarstvo in celotno družbo.
Zato pozivajo pristojne institucije, da v izogib ogrožanju varnosti okolja in zdravja ljudi ponovno premislijo o posledicah danes izdanega sklepa ter k revidiranju sprejete odločitve.
Kemis tako še naprej ne sme opravljati dejavnosti. Kot pravijo, bo »neposredna posledica ravnanja gradbene inšpektorice, ki je več kot dve leti zapisniško ugotavljala, da sanacija objektov Kemis predstavlja nujno gradnjo, torej takšno, za katero ni treba pridobiti gradbenih dovoljenj, nato pa čez noč in po izvedbi večmilijonske investicije spremenila svoje stališče«, velika gospodarska škoda in ogroženo okolje.
Kemis je v prvem polletju od približno 1000 poslovnih partnerjev, pri katerih nastajajo nevarni odpadki, prevzel približno 13.000 ton takih odpadkov. »Nihče, vpleten v proces od izvora do odstranitve nevarnih odpadkov, ne ve in ne more povedati, kdo bo prevzel te odpadke,« opozarjajo v Kemisu.
Nevarni odpadki niso na varnem
Kemis je imel pred požarom 1600 poslovnih partnerjev in je prevzemal ter poskrbel za odstranitev 34.000 ton odpadkov na leto. Na teden je izvozil v odstranitev in predelavo približno 600 ton odpadkov. Taki so bili tudi načrti za čas po sanaciji.
»Ministrstvo za okolje in prostor je domnevno izračunalo, da je v Sloveniji brez Kemisa rešen problem ravnanja z nevarnimi odpadki za nekaj mesecev. To ne drži, odpadki se bodo nevarno in v nasprotju s predpisi kopičili tam, kjer se sicer ne bi smeli, tako, kot so se po požaru leta 2017,« opozarjajo v Kemisu in dodajajo, da ne drži niti to, da bo začasno problem nevarnih odpadkov mogoče reševati z edinim še obstoječim večjim prevzemnikom (Saubermacher).
»Ta niti ob delovanju Kemis ni mogel prevzeti vseh nevarnih odpadkov, za katera je dobil povpraševanja. Ta računica države ne koristi niti zagotavljanju zdravega konkurenčnega okolja. Pa tudi sicer celotno gospodarstvo izpostavlja velikemu tveganju: če se, iz kakršnegakoli razloga, ustavi poslovanje edinega prevzemnika, bo slovensko gospodarstvo zastalo,« trdijo v Kemisu. Zoper današnjo odločitev inšpektorata so se pritožili.
Ogorčeno tudi gospodarstvo
»Ob današnjem sklepu, vročenem podjetju Kemis, da se zavrže njihov predlog (začasnega) nadaljevanja z delovanjem do konca postopka odločanja o črni gradnji, je večji del gospodarstva zelo ogorčen. S tem Slovenija izgublja pomemben del infrastrukture za varno, zanesljivo in strokovno predpripravo nevarnih odpadkov za odstranitev. Infrastruktura odpadkov pa je nenazadnje enako pomembna kot, na primer, oskrba s pitno vodo in elektriko. Hkrati pa se s takšno odločitvijo odrekamo tudi že utečenim postopkom nadaljnje predelave nevarnih odpadkov v sežigalnicah v tujini, saj lastnih takšnih kapacitet v Sloveniji nimamo,« so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije.
Na GZS so prepričani, da delovanje vrhniškega podjetja ne bi smelo biti ustavljeno, dokler niso zaključeni vsi upravni postopki, saj s saniranimi objekti in nadstandardnimi požarnimi rešitvami okolje ni ogroženo. Nasprotno, nedelovanje podjetja ima izrazito negativen vpliv na gospodarstvo in celotno družbo.
Zato pozivajo pristojne institucije, da v izogib ogrožanju varnosti okolja in zdravja ljudi ponovno premislijo o posledicah danes izdanega sklepa ter k revidiranju sprejete odločitve.
