V Ljubljani protest za Muro: »Dovolj je bilo pranja evrov« (VIDEO)
Mura je evropska Amazonka, pravijo zaščitniki reke in vztrajajo, da mora na Muri ostati prosta pot.
Odpri galerijo
Več kot 200 protestnikov se je zavzelo za Muro brez jezov. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Zveza društev Moja Mura, ki vodi kampanjo Rešimo Muro, je pred državnim zborom v Ljubljani na dan voda pripravila protestni shod. Od pristojnih je več kot 200 protestnikov zahtevalo, da ustavijo načrtovano gradnjo hidroelektrarn na Muri in pustijo reki prosto pot. Ministrici za infrastrukturo očitajo, da dela za kapital.
Posredno je to potrdil tudi kandidat za ministra za okolje Simon Zajc, ki se je srečal s protestniki pred vlado. Dejal je, da so na MOP pripravili uredbo, ki odpravlja koncesijo za energetsko izrabo Mure, in ga poslali v medresorsko usklajevanje. Ko so protestniki opozorili, da to usklajevanje traja že predolgo, saj je predlog uredbe v usklajevanju že od 15. februarja, je Zajc priznal, da je ministrstvo za infrastrukturo proti.
Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, so namreč očitno pospravili v predal uredbo ministrstva za okolje, ki je predvidevala preklic uredbe iz leta 2005. Ta je Holdingu Slovenske elektrarne dovoljevala gradnjo osmih hidroelektrarn na Muri. Leta 2005 je vlada Janeza Janše dovolila osem hidroelektrarn, maja 2013 pa je vlada Alenke Bratušek sprejela sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Hrastje-Mota. Ta postopek še ni končan, tudi zato, ker je bilo okoljsko poročilo leta 2016 pogubno za projekt, saj pravi, da ob gradnji hidroelektrarn ne bo mogoče doseči dobrega stanja voda in ciljev varstva narave, niti z omilitvenimi ukrepi.
»Če se mora toliko ljudi pripeljati v Ljubljano iz Pomurja, je to jasen znak, da je Šarec podpisal koalicijsko pogodbo s figo v žepu, da mu niti približno ni mar za nas in naše interese. Dovolj je bilo slepomišenja in skrivalnic, dovolj je bilo izkoriščanja ljudstva za interese kapitala, dovolj je bilo 30 let agonije za prosto tekočo Muro. Zahtevamo zaščito Muro, zahtevamo izpolnitev obljub – mi smo vas izvolili in vam dali priložnost, da se odločate v našem imenu. Marjan Šarec, vaše delo je služenje ljudstvu, ne obratno,« je ob protestu povedal predsednik Zveze društev Moja Mura Samo Tuš.
Tuš je opozoril, da se za Muro borijo že 30 let in da je čas, da se vlada odreče elektrarnam in da poslanci končno začnejo spoštovati zakonodajo. Mura je ledvica Prekmurja in Prlekije, je dejal Tuš in napovedal, da se jih bo na protestu prihodnjič zbralo petkrat toliko, če se bodo morali zbrati še tretjič, pa bodo zasedli parlament. Opozoril je, da se začenja gibanje, ki ga ne bo ustavil nihče, saj je tudi mladim dovolj nasilja nad naravo.
Mura je pod zaščito Unesca, kar pa bi bilo s hidroelektrarnami uničeno, poleg tega hidroelektrarne neporedno ogožajo vire pitne vode. Protestniki so prinesli s sabo tri vedrca mulja, ki ga spuščajo iz avstrijskih elektrarn, vsebuje pa kopico nevarnih snovi. To je bilo darilo za vlado.
Tuš je opozoril še na to, da bi bila na eni hidroelektrarni zaposlena dva človeka, po Muri pa pluje vsaj 9000 ljudi na leto, ki se tudi ustavijo na območju in porabijo tudi kakšen evro. Za tistega 0,6 odstotka elektrike pa bi lahko ugasnili nekaj razkošnih cestnih svetilk, saj jih je »v Sloveniji toliko, da se še metulji ne morejo razmnoževati«. Od betona in usmrajene vode v akumulacijah pa bodo ob Muri težko preživeli tudi ljudje, je še opozoril Tuš.
Iz Pomurja se je v Ljubljano z organiziranimi avtobusi pripeljalo 100 ljudi, iz Zasavja so se jim pridružili borci za Savo, gibanje Mladi za podnebno pravičnost in številni drugi pa so se jim pridružili v Ljubljani. Mladi za podnebno pravičnost sicer napovedujejo proteste vsak petek ob 15.uri, le v bistveno manjšem obsegu kot pretekli petek.
Največja težava Mure je, da ima preveč dobrih danosti, so prepričani zagovorniki proste Mure. Ob Muri so največji poplavni gozdovi v Sloveniji. Belo vrbovje je prednostni habitat, ki ga ščitijo povsod po Evropi. Hidroelektrarne bi povzročile bodisi upad bodisi dvig podtalnice. Kjer bi voda upadla, bi se poplavni gozdovi izsušili, kjer bi se dvignila, pa bi jih utopila. Ob Dravi so uničili stotine hektarov gozdov, je opozorila aktivistka Andreja Slameršek.
Zaščitniki tudi opozarjajo, da je Mura evropska Amazonka z 51 domorodnimi vrstami rib, vračati pa so se začele tudi vrste, ki so prej izginile zaradi onesnaženosti reke, denimo sabljarka. Zaradi hidroelektrarn bi izginilo vsaj 17 vrst rib. Večina od teh vrst se orientira po toku reke, stoječa voda v jezerih hidroelektrarn z malo kisika pa jih zmede.
Protestniki so se zavzeli za prostotekoče Muro, pa tudi Savo in Sočo, malce manj glasno še za Ljubljanico. »Nihče nam ne bo vzel pitne vode,« pravijo. Ker pa je ceneje, da vlada pride k Muri, kot da tisoč ljudi protestira v Ljubljani, je Tuš vlado in tudi poslance in policiste, ki so varovali protest, povabil v Prekmurje. »Ko bo vlada odvzela koncesijo za hidroelektrarne na Muri, lahko vsi pridete. Pripravili bomo tako zabavo, da bodo vsem vzeli vozniška dovoljenja na poti nazaj,« je zagotovil Tuš.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je vladi predlagalo dvoje, uredbo o odvzemu koncesije za graditev hidroelektrarn na Muri in pa predlog sklepa o zaustavitvi postopka priprave državnega prostorskega načrta za HE Hrastje-Mota na Muri. »Ministrstvo za infrastrukturo ni zaviralo obravnave teh predlogov, zahtevali smo le, naj bo gradivo pripravljeno, kot je treba,« pravijo na MZI, ki ga vodi Alenka Bratušek in dodajajo, da sta oba predloga imela precej pomanjkljivosti. Na gradivo so zato dali pripombe, dopolnjene predloge pa je MOP poslalo včeraj, in jih še proučujejo.
Kaj je dejansko zadaj, pa povedo med vrsticami. Iz MZI so MOP opozorili, da bo ob odvzemu koncesije koncesionar lahko od države terjal povračilo že vloženih sredstev pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za HE Hrastje-Mota. Gre za okrog 10 milijonov evrov. Alenka Bratušek je sicer prvopodpisana na predlogu za zapis pravice do pitne vode v ustavo, zato, kot pravijo, ne služi kapitalu.So pa ob tem MOP opozorili, da bo prav zaradi odločitve, da hidroelektrarn na slovenskem delu Mure ne bo (v Avstriji jih je več), ogrožena podtalnica in s tem oskrba s pitno vodo prebivalcev ob Muri.
Opozorili so tudi na to, da bosta predlagana ukrepa MOP zelo verjetno ogrozila doseganje ciljev na področju razogljičenja in varovanja okolja, vplivala bosta na izvajanje ukrepov in doseganje ciljev iz energetskega koncepta, akcijskega načrta za obnovljive vire energije in nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. »Hidroelektrarne so eden najbolj zelenih načinov pridobivanja električne energije,« pravijo na MZI in s tem potrjujejo vse očitke protestnikov.
Predstavniki kampanje Rešimo Muro! so nad odnosom Bratuškove zgroženi, saj jih ob protestu ni želela sprejeti, v soboto pa je na socialnih omrežjih objavila video, kjer pravi, da so protestniki izrekli precej neresnic, in zagovarja hidroelektrarne. »To je najmanj nedostojno, saj nas sama niti na protest ni prišla pogledat, izogiba se državljanom in državljankam, po drugi strani pa si vzame čas, da nas režirano žali preko socialnih omrežij. Predsednika vlade Marjana Šarca sprašujemo, zakaj podpira tak nedopusten odnos ministrice, ki je del njegove ekipe, in zakaj dopušča tak način delovanja uradnikov MZI, ki si že vrsto let enostransko prizadevajo, da bi državno podjetje Dravske elektrarne Maribor (DEM) vendarle gradilo hidroelektrarne na Muri, čeprav temu pristojni organi, stroka in domačini odločno nasprotujemo in čeprav je v koalicijskem sporazumu njegove vlade zaveza, da hidroelektrarn ne bodo gradili?« opozarjajo v organizacijah, ki delujejo v javnem interesu (DPRS, Moja Mura, Muzej norosti, Trate). Njihove odzive na video je ministrica brisala, nekatere uporabnike pa tudi blokirala.
Ker se je Bratuškova dotaknila tudi pitne vode, jo nasprotniki hidroelektrarn opozarjajo, da je direkcija za vode v mnenju o vplivih gradnje HE Hrastje – Mota na vode zapisala, da vplivi na vode niso sprejemljivi in da lahko zato izvedbo posega omogoči le vlada s prevlado javnega interesa proizvodnje električne energije nad doseganjem dobrega ekološkega stanja voda. O tem, da bi gradnje HE ogrozila črpališča pitne vode v Pomurju, vseskozi opozarja tudi javni pomurski vodovod, zato ministrico sprašujejo, katero stroko posluša ona.
Posredno je to potrdil tudi kandidat za ministra za okolje Simon Zajc, ki se je srečal s protestniki pred vlado. Dejal je, da so na MOP pripravili uredbo, ki odpravlja koncesijo za energetsko izrabo Mure, in ga poslali v medresorsko usklajevanje. Ko so protestniki opozorili, da to usklajevanje traja že predolgo, saj je predlog uredbe v usklajevanju že od 15. februarja, je Zajc priznal, da je ministrstvo za infrastrukturo proti.
Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, so namreč očitno pospravili v predal uredbo ministrstva za okolje, ki je predvidevala preklic uredbe iz leta 2005. Ta je Holdingu Slovenske elektrarne dovoljevala gradnjo osmih hidroelektrarn na Muri. Leta 2005 je vlada Janeza Janše dovolila osem hidroelektrarn, maja 2013 pa je vlada Alenke Bratušek sprejela sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Hrastje-Mota. Ta postopek še ni končan, tudi zato, ker je bilo okoljsko poročilo leta 2016 pogubno za projekt, saj pravi, da ob gradnji hidroelektrarn ne bo mogoče doseči dobrega stanja voda in ciljev varstva narave, niti z omilitvenimi ukrepi.
»Če se mora toliko ljudi pripeljati v Ljubljano iz Pomurja, je to jasen znak, da je Šarec podpisal koalicijsko pogodbo s figo v žepu, da mu niti približno ni mar za nas in naše interese. Dovolj je bilo slepomišenja in skrivalnic, dovolj je bilo izkoriščanja ljudstva za interese kapitala, dovolj je bilo 30 let agonije za prosto tekočo Muro. Zahtevamo zaščito Muro, zahtevamo izpolnitev obljub – mi smo vas izvolili in vam dali priložnost, da se odločate v našem imenu. Marjan Šarec, vaše delo je služenje ljudstvu, ne obratno,« je ob protestu povedal predsednik Zveze društev Moja Mura Samo Tuš.
Protestniki so po protestu pred parlamentom šli še do vlade. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Tuš je opozoril, da se za Muro borijo že 30 let in da je čas, da se vlada odreče elektrarnam in da poslanci končno začnejo spoštovati zakonodajo. Mura je ledvica Prekmurja in Prlekije, je dejal Tuš in napovedal, da se jih bo na protestu prihodnjič zbralo petkrat toliko, če se bodo morali zbrati še tretjič, pa bodo zasedli parlament. Opozoril je, da se začenja gibanje, ki ga ne bo ustavil nihče, saj je tudi mladim dovolj nasilja nad naravo.
Mura je pod zaščito Unesca, kar pa bi bilo s hidroelektrarnami uničeno, poleg tega hidroelektrarne neporedno ogožajo vire pitne vode. Protestniki so prinesli s sabo tri vedrca mulja, ki ga spuščajo iz avstrijskih elektrarn, vsebuje pa kopico nevarnih snovi. To je bilo darilo za vlado.
Tuš je opozoril še na to, da bi bila na eni hidroelektrarni zaposlena dva človeka, po Muri pa pluje vsaj 9000 ljudi na leto, ki se tudi ustavijo na območju in porabijo tudi kakšen evro. Za tistega 0,6 odstotka elektrike pa bi lahko ugasnili nekaj razkošnih cestnih svetilk, saj jih je »v Sloveniji toliko, da se še metulji ne morejo razmnoževati«. Od betona in usmrajene vode v akumulacijah pa bodo ob Muri težko preživeli tudi ljudje, je še opozoril Tuš.
Iz Pomurja se je v Ljubljano z organiziranimi avtobusi pripeljalo 100 ljudi, iz Zasavja so se jim pridružili borci za Savo, gibanje Mladi za podnebno pravičnost in številni drugi pa so se jim pridružili v Ljubljani. Mladi za podnebno pravičnost sicer napovedujejo proteste vsak petek ob 15.uri, le v bistveno manjšem obsegu kot pretekli petek.
Preveč dobrega za mir
Največja težava Mure je, da ima preveč dobrih danosti, so prepričani zagovorniki proste Mure. Ob Muri so največji poplavni gozdovi v Sloveniji. Belo vrbovje je prednostni habitat, ki ga ščitijo povsod po Evropi. Hidroelektrarne bi povzročile bodisi upad bodisi dvig podtalnice. Kjer bi voda upadla, bi se poplavni gozdovi izsušili, kjer bi se dvignila, pa bi jih utopila. Ob Dravi so uničili stotine hektarov gozdov, je opozorila aktivistka Andreja Slameršek.
Zaščitniki tudi opozarjajo, da je Mura evropska Amazonka z 51 domorodnimi vrstami rib, vračati pa so se začele tudi vrste, ki so prej izginile zaradi onesnaženosti reke, denimo sabljarka. Zaradi hidroelektrarn bi izginilo vsaj 17 vrst rib. Večina od teh vrst se orientira po toku reke, stoječa voda v jezerih hidroelektrarn z malo kisika pa jih zmede.
Okoljevarstveniki so proti gradnji hidroelektrarn na Muri že 30 let. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Protestniki so se zavzeli za prostotekoče Muro, pa tudi Savo in Sočo, malce manj glasno še za Ljubljanico. »Nihče nam ne bo vzel pitne vode,« pravijo. Ker pa je ceneje, da vlada pride k Muri, kot da tisoč ljudi protestira v Ljubljani, je Tuš vlado in tudi poslance in policiste, ki so varovali protest, povabil v Prekmurje. »Ko bo vlada odvzela koncesijo za hidroelektrarne na Muri, lahko vsi pridete. Pripravili bomo tako zabavo, da bodo vsem vzeli vozniška dovoljenja na poti nazaj,« je zagotovil Tuš.
Nasprotniki gradnje hidroelektrarn so prepričani, da bi te uničile poslovanje vseh novih turističnih dejavnosti, ki so jih ustvarili ljudje sami. Med temi so spusti po reki, kolesarske steze, turistične ekološke kmetije, sprehodi in drugo. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Ministrstvo za infrastrukturo za elektrarne
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je vladi predlagalo dvoje, uredbo o odvzemu koncesije za graditev hidroelektrarn na Muri in pa predlog sklepa o zaustavitvi postopka priprave državnega prostorskega načrta za HE Hrastje-Mota na Muri. »Ministrstvo za infrastrukturo ni zaviralo obravnave teh predlogov, zahtevali smo le, naj bo gradivo pripravljeno, kot je treba,« pravijo na MZI, ki ga vodi Alenka Bratušek in dodajajo, da sta oba predloga imela precej pomanjkljivosti. Na gradivo so zato dali pripombe, dopolnjene predloge pa je MOP poslalo včeraj, in jih še proučujejo.
Kaj je dejansko zadaj, pa povedo med vrsticami. Iz MZI so MOP opozorili, da bo ob odvzemu koncesije koncesionar lahko od države terjal povračilo že vloženih sredstev pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za HE Hrastje-Mota. Gre za okrog 10 milijonov evrov. Alenka Bratušek je sicer prvopodpisana na predlogu za zapis pravice do pitne vode v ustavo, zato, kot pravijo, ne služi kapitalu.So pa ob tem MOP opozorili, da bo prav zaradi odločitve, da hidroelektrarn na slovenskem delu Mure ne bo (v Avstriji jih je več), ogrožena podtalnica in s tem oskrba s pitno vodo prebivalcev ob Muri.
Opozorili so tudi na to, da bosta predlagana ukrepa MOP zelo verjetno ogrozila doseganje ciljev na področju razogljičenja in varovanja okolja, vplivala bosta na izvajanje ukrepov in doseganje ciljev iz energetskega koncepta, akcijskega načrta za obnovljive vire energije in nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. »Hidroelektrarne so eden najbolj zelenih načinov pridobivanja električne energije,« pravijo na MZI in s tem potrjujejo vse očitke protestnikov.
Protestniki so ogorčeni
Predstavniki kampanje Rešimo Muro! so nad odnosom Bratuškove zgroženi, saj jih ob protestu ni želela sprejeti, v soboto pa je na socialnih omrežjih objavila video, kjer pravi, da so protestniki izrekli precej neresnic, in zagovarja hidroelektrarne. »To je najmanj nedostojno, saj nas sama niti na protest ni prišla pogledat, izogiba se državljanom in državljankam, po drugi strani pa si vzame čas, da nas režirano žali preko socialnih omrežij. Predsednika vlade Marjana Šarca sprašujemo, zakaj podpira tak nedopusten odnos ministrice, ki je del njegove ekipe, in zakaj dopušča tak način delovanja uradnikov MZI, ki si že vrsto let enostransko prizadevajo, da bi državno podjetje Dravske elektrarne Maribor (DEM) vendarle gradilo hidroelektrarne na Muri, čeprav temu pristojni organi, stroka in domačini odločno nasprotujemo in čeprav je v koalicijskem sporazumu njegove vlade zaveza, da hidroelektrarn ne bodo gradili?« opozarjajo v organizacijah, ki delujejo v javnem interesu (DPRS, Moja Mura, Muzej norosti, Trate). Njihove odzive na video je ministrica brisala, nekatere uporabnike pa tudi blokirala.
Ker se je Bratuškova dotaknila tudi pitne vode, jo nasprotniki hidroelektrarn opozarjajo, da je direkcija za vode v mnenju o vplivih gradnje HE Hrastje – Mota na vode zapisala, da vplivi na vode niso sprejemljivi in da lahko zato izvedbo posega omogoči le vlada s prevlado javnega interesa proizvodnje električne energije nad doseganjem dobrega ekološkega stanja voda. O tem, da bi gradnje HE ogrozila črpališča pitne vode v Pomurju, vseskozi opozarja tudi javni pomurski vodovod, zato ministrico sprašujejo, katero stroko posluša ona.
