V Romuniji letos ujeli že dva risa, enega bodo preselili k nam
Uspeh je posledica temeljitih priprav na odlov.
Odpri galerijo
Drugega risa, ki so ga letos ulovili v Romuniji, bodo preselili v Slovenijo na območje Snežnika. FOTO: Life Lynx
Novo leto se je za projekt Life Lynx, s katerim si prizadevajo za povečanje populacije risov v Sloveniji in na Hrvaškem z doseljevanjem risov iz Romunije in Slovaške, začelo zelo uspešno. Romunska ekipa projekta je odlovila dva risja samca, ki se bosta kmalu pridružila risoma Goruju in Doruju, ki sta bila v Romuniji ujeta ter k nam in na sosednjo Hrvaško preseljena lani.
Prvega risa, 23 kilogramov težkega in od pet do šest let starega samca, so v romunskih Karpatih ujeli zgolj tri dni po aktivaciji zabojne pasti. Kmalu za njim se je v past ujel drugi, 25 kilogramov težak in od štiri do pet let star samec. Po prvih veterinarskih preiskavah sta oba zdrava. Vsaj mesec dni oziroma do rezultatov laboratorijskih analiz, ki bodo dali podrobnejše informacije o njunem zdravju, bosta ostala v karanteni v Romuniji, zatem bosta prepeljana v Slovenijo in na Hrvaško. Prvi ris bo preseljen na Velebit, na območje narodnega parka Paklenica, drugi na območje Snežnika.
Rok Černe, vodja projekta Life Lynx na zavodu za gozdove, lovilni uspeh pripisuje nekajletnim temeljitim pripravam in usposabljanju romunske ekipe. »Predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti ter organizacija Progetto Lince iz Italije smo v preteklih letih večkrat na leto obiskovali Romunijo, kjer smo s tamkajšnjo ekipo razvijali in se dogovarjali o poteku odlovov. Tudi novembra lani, pred začetkom druge sezone odlova, smo predstavniki ZGS obiskali romunske kolege in skupaj pripravili pasti za odlov letos ter jih namestili na teren. Mesta odlova smo določili z lokalnimi lovci, ki zelo dobro poznajo teren, in na podlagi podatkov iz fotopasti, s katerimi romunska ekipa spremlja stanje risov na območjih odlova. Uspešni odlovi in spremljanje kažejo tudi, da je populacija v Romuniji zdrava in teritoriji zapolnjeni.«
Ker so vsi štirje doslej ujeti risi samci, se radovednemu umu vzbudi vprašanje, ali je v populaciji romunskih risov več samcev kot samic ali pa so ti le manj previdni. »Glede na rezultate odlovov risov v Evropi se v povprečju pogosteje ujamejo samci. A ne zato, ker bi bilo v populaciji manj samic, ampak ker so te previdnejše in jih je zato težje uloviti v zabojno past. Samci se, še posebno v času parjenja, bolj aktivno premikajo po svojem teritoriju in ga markirajo. Zato je večja verjetnost, da se ujamejo v past,« razloži Černe.
Miha Krofel, strokovnjak za velike zveri z oddelka za gozdarstvo na biotehniški fakulteti, pravi, da z vidika glavnega cilja projekta – zmanjšati parjenje risov v sorodstvu – to, da so se ujeli sami samci, ni problematično, saj za vključitev v obstoječo populacijo potrebujemo nove gene. Bo pa razmerje med številom odlovljenih samcev in samic pomembno prihodnje leto, ko se bomo začeli pogovarjati o naselitvi risov v Alpah, kjer so izumrli. Tam bomo potrebovali samce in samice.
Poleg Romunije so letos dovoljenje za odlov risov dobili na Slovaškem. Na terenu so aktivirali tri pasti, še tri bodo aktivirane v začetku februarja.
In kje sta romunska »priseljenca« Goru in Doru, ki ju strokovnjaki spremljajo prek telemetričnih ovratnic, s katerima sta opremljena? Goru, ki je bil v naravo izpuščen v Loškem Potoku maja lani, je na Mali Gori pri Ribnici, kjer si deli teritorij z risinjo Tejo. Ta je, kot smo pisali, lani poleti skotila mladiča, katerega oče je najverjetneje prav Goru; rezultati genetskih analiz bodo znani v kratkem. Doru, ki je bil v naravo izpuščen v narodnem parku Risnjak, pa je teritorij vzpostavil na območju Javornikov.
Z vzpostavitvijo sistematičnega monitoringa evrazijskih risov z avtomatskimi kamerami leta 2018 se je znanje o risih, ki so sicer med najbolj skrivnostnimi gozdnimi prebivalci, v zadnjem letu zelo povečalo. Na podlagi podatkov iz fotopasti je bilo ugotovljeno, da v Sloveniji živi 21 odraslih risov. Vemo, kje sta samec in samica, kje je bilo parjenje in kakšne druge zanimive zgodbe, pravi Krofel.
Fotopasti so ujele številne prizore iz življenja teh gozdnih duhov. Na Mali Gori so naenkrat fotografirale Goruja, Tejo in njenega mladiča. Ujele so Goruja, ki se hrani z uplenjeno srno, ter Tejinega mladiča pri hranjenju s plenom, ki ga je ulovila mama. Kamere so ujele tudi Doruja pri markiranju lovske koče v gozdu, z montažo več posnetkov pa so strokovnjaki prikazali, kako ris zgolj v treh mesecih iz mucka zraste v odraslo mačko.
Prvega risa, 23 kilogramov težkega in od pet do šest let starega samca, so v romunskih Karpatih ujeli zgolj tri dni po aktivaciji zabojne pasti. Kmalu za njim se je v past ujel drugi, 25 kilogramov težak in od štiri do pet let star samec. Po prvih veterinarskih preiskavah sta oba zdrava. Vsaj mesec dni oziroma do rezultatov laboratorijskih analiz, ki bodo dali podrobnejše informacije o njunem zdravju, bosta ostala v karanteni v Romuniji, zatem bosta prepeljana v Slovenijo in na Hrvaško. Prvi ris bo preseljen na Velebit, na območje narodnega parka Paklenica, drugi na območje Snežnika.
Že na začetku druge sezone ulova sta se v pasti ujela dva risa.
Enega bodo preselili na Snežnik, drugega na Velebit.
V kratkem bo znano, ali je Goru oče mladiča risinje Teje.
Sistematično spremljanje risov z avtomatskimi kamerami je veliko razkrilo o skrivnostnih mačkah.
Enega bodo preselili na Snežnik, drugega na Velebit.
V kratkem bo znano, ali je Goru oče mladiča risinje Teje.
Sistematično spremljanje risov z avtomatskimi kamerami je veliko razkrilo o skrivnostnih mačkah.
Rok Černe, vodja projekta Life Lynx na zavodu za gozdove, lovilni uspeh pripisuje nekajletnim temeljitim pripravam in usposabljanju romunske ekipe. »Predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti ter organizacija Progetto Lince iz Italije smo v preteklih letih večkrat na leto obiskovali Romunijo, kjer smo s tamkajšnjo ekipo razvijali in se dogovarjali o poteku odlovov. Tudi novembra lani, pred začetkom druge sezone odlova, smo predstavniki ZGS obiskali romunske kolege in skupaj pripravili pasti za odlov letos ter jih namestili na teren. Mesta odlova smo določili z lokalnimi lovci, ki zelo dobro poznajo teren, in na podlagi podatkov iz fotopasti, s katerimi romunska ekipa spremlja stanje risov na območjih odlova. Uspešni odlovi in spremljanje kažejo tudi, da je populacija v Romuniji zdrava in teritoriji zapolnjeni.«
Samci se laže ujamejo
Prvi ris, ulovljen letos v Romuniji, bo preseljen na Hrvaško. FOTO: Life Lynx
Miha Krofel, strokovnjak za velike zveri z oddelka za gozdarstvo na biotehniški fakulteti, pravi, da z vidika glavnega cilja projekta – zmanjšati parjenje risov v sorodstvu – to, da so se ujeli sami samci, ni problematično, saj za vključitev v obstoječo populacijo potrebujemo nove gene. Bo pa razmerje med številom odlovljenih samcev in samic pomembno prihodnje leto, ko se bomo začeli pogovarjati o naselitvi risov v Alpah, kjer so izumrli. Tam bomo potrebovali samce in samice.
Poleg Romunije so letos dovoljenje za odlov risov dobili na Slovaškem. Na terenu so aktivirali tri pasti, še tri bodo aktivirane v začetku februarja.
Kje sta Goru in Doru?
In kje sta romunska »priseljenca« Goru in Doru, ki ju strokovnjaki spremljajo prek telemetričnih ovratnic, s katerima sta opremljena? Goru, ki je bil v naravo izpuščen v Loškem Potoku maja lani, je na Mali Gori pri Ribnici, kjer si deli teritorij z risinjo Tejo. Ta je, kot smo pisali, lani poleti skotila mladiča, katerega oče je najverjetneje prav Goru; rezultati genetskih analiz bodo znani v kratkem. Doru, ki je bil v naravo izpuščen v narodnem parku Risnjak, pa je teritorij vzpostavil na območju Javornikov.
Z vzpostavitvijo sistematičnega monitoringa evrazijskih risov z avtomatskimi kamerami leta 2018 se je znanje o risih, ki so sicer med najbolj skrivnostnimi gozdnimi prebivalci, v zadnjem letu zelo povečalo. Na podlagi podatkov iz fotopasti je bilo ugotovljeno, da v Sloveniji živi 21 odraslih risov. Vemo, kje sta samec in samica, kje je bilo parjenje in kakšne druge zanimive zgodbe, pravi Krofel.
Fotopasti so ujele številne prizore iz življenja teh gozdnih duhov. Na Mali Gori so naenkrat fotografirale Goruja, Tejo in njenega mladiča. Ujele so Goruja, ki se hrani z uplenjeno srno, ter Tejinega mladiča pri hranjenju s plenom, ki ga je ulovila mama. Kamere so ujele tudi Doruja pri markiranju lovske koče v gozdu, z montažo več posnetkov pa so strokovnjaki prikazali, kako ris zgolj v treh mesecih iz mucka zraste v odraslo mačko.
