Tiskane izdaje
Ministrstvo za okolje je pred leti kot dve mogoči lokaciji sežigalnice določilo Ljubljano in Maribor, a je Ljubljana vmes postala občina brez odpadkov, pri tem pa je sežigalnica odveč. Maribor se je odločal za preizkus plazmične pretvorbe odpadkov, vendar je bila to preveč nepreizkušena tehnologija za slovenske predpise, ki pa si jih je priredilo Celje za že postavljeno toplarno na odpadke.
V Sloveniji je sicer še več kotlov, kjer sežigajo odpadne snovi: kemikalije in zdravila denimo v Račah, gume v Anhovem. Le v Celju je naprava za sežig komunalnih odpadkov. Ti iz vse države, tudi Ljubljane, najpogosteje romajo v sežigalnice v tujini, njihove poti pa se daljšajo. To stane in sploh ni prijazno do okolja, čeprav je uradno videti lepo. Za evropsko komisijo Slovenija predela več kot 60 odstotkov odpadkov in je tudi zaradi nepopolnih evidenc v vrhu po uspešnosti.
Malo bolje gre ministrstvu za infrastrukturo, ki je od okoljskega prevzelo izrabljena motorna vozila. Vrsto let je bilo jasno, da veliko ljudi izrabi izjavo o lokaciji za odjavo avtomobila iz prometa, potem pa to vozilo, brez še uporabnih delov, rjavi na kakšnem parkirišču.
Starih bi se znebili z dovozom novih
Na pogorišču Ekosistemov v Zalogu pri Straži je osem mesecev po velikem požaru še vedno 5000 ton odpadkov. Primerni so le za sežig, a zaradi nizke kurilne vrednosti jih je prej treba ustrezno obdelati.
Gašenje tleče mase plastičnih odpadkov, lesenih sekancev in drugih snovi, ki so v četrtek zagorele v podjetju Ekosistemi. Foto: Jure Eržen/Delo
V podjetju predlagajo, da bi to storili tako, da bi na lokacijo pripeljali še enkrat toliko novih odpadkov, ki bi jih pomešali z obstoječimi. Občani so zgroženi. »Ideja, da bi v Zalog dovozili 7000 ton novih odpadkov, da bi jih zmešali s 5000 tonami obstoječih, je milo rečeno sprevrženo razmišljanje. Kakršno koli obdelovanje odpadkov, niti z mobilno obdelovalno enoto, ne pride v poštev,« so zapisali v Civilni iniciativi Zalog - Loke. Župan občine Straža Dušan Krštinc je bolj pragmatičen: »Naš edini cilj je, da se odpadki odpeljejo iz lokacije.«
Družba Ekosistemi je na Agencijo RS za okolje (Arso) v začetku marca naslovila vlogo za pridobitev OVD za izvedbo predhodnega postopka homogenizacije (fizikalne obdelave) odpadkov z mobilno napravo na lokaciji pogorišča. Kot so sporočili z Arsa, iz vloge ne izhaja, da bi podjetje na lokacijo vozilo tudi odpadke od drugod. V njej podjetje navaja le, da bo obdelalo okoli 5000 ton odpadkov, ki so ostali na pogorišču. Arso o vlogi, ki jo je prejel 12. marca, še ni odločil.
Predlog strokovnjaka
Direktor Ekosistemov Gregor Kovačič pravi, da je takšno rešitev za odstranitev odpadkov predlagal strokovnjak za alternativna goriva dr. Janez Ekart, ki so ga predlagali na mariborski fakulteti za strojništvo. Na ministrstvu za okolje so se neposrednemu odgovoru, ali se s predlogom strinjajo, izognili. »Odpadke je treba obdelati v obratu za obdelavo, ki ima okoljevarstveno dovoljenje (OVD). To na lokaciji v Zalogu ni zagotovljeno. Najverjetneje bo treba odpadke odpeljati z lokacije in jih predati obdelovalcu ali zbiralcu te vrste odpadkov.« Kovačič trdi, da so se za to trudili, a so zmogljivosti edinega potencialnega prevzemnika v Sloveniji, Toplarne Celje, zasedene, in tudi iz tujine za zdaj niso dobili pozitivnega odgovora.
Družba s sedežem v Celju je na upravno sodišče vložila tožbo proti ministrstvu za okolje in prostor ter Arsu zaradi odvzema OVD. Ta naj bi ji bil odvzet neupravičeno zaradi pritiska javnosti in lokalnih skupnosti, državni organi pa naj bi pri tem storili več postopkovnih napak. A tudi če bo upravno sodišče odpravilo odločitev o odvzemu OVD in zadevo vrnilo v ponovni postopek, družba novega OVD vsaj za zbiranje odpadkov v Zalogu ne bo mogla pridobiti. Občinski svet občine Straža je prejšnji ponedeljek na izredni seji potrdil spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za obrtno cono v Zalogu, po katerem je na območju izvzeta kakršna koli obdelava in skladiščenje odpadkov, ki ne nastanejo na območju cone.
Po uveljavitvi OPPN za lokacijo ne bo več mogoče pridobiti novih okoljevarstvenih dovoljenj za obdelavo in skladiščenje odpadkov. Na Arsu pravijo, da bodo v primeru ponovnega odločanja o OVD upoštevali občinski predpis, ki bo veljal takrat.
Onesnažene vode še vedno odtekajo v tla
Poleg 5000 ton razsutih ožganih odpadkov, namenjenih za sežig, ki so skladiščeni na prostem, je na pogorišču podjetja še dva tisoč ton odpadkov v balah. Ekosistemi so zanje že novembra lani podali vlogo za izvoz na Hrvaško, a ta o njej še ni odločila.
Čeprav bi podjetje vse odpadke, ki v požaru 20. julija lani niso zgoreli, moralo odstraniti že do konca prejšnjega leta, so inšpekcijske službe kljub krepkemu zamujanju do podjetja zelo prizanesljive. Inšpektor za okolje in naravo mu je 15. februarja izdal sklep, v katerem je zagrozil z denarno kaznijo, če v roku 45 dni ne bo odstranilo odpadkov, ki so skladiščeni v balah. Podjetje tega ni storilo, inšpektor pa svoje grožnje tudi ni uresničil, raje je rok za odstranitev odpadkov podaljšal na 21. april. Če podjetje odpadkov ne bo odstranilo tudi v tem roku, mu grozi kazen 10.000 evrov. Na sklep se je pritožilo, a pritožba ne zadrži izvedbe izvršbe.
Povsem neresno državni organi jemljejo tudi nevarnost odtekanja onesnaženih izcednih vod s pogorišča, ki se po opozorilih civilne iniciative Zalog - Loke še vedno dogaja. Na okoljskem ministrstvu so v preteklosti zatrjevali, da so odtekanje zaustavili, a kaže, da v to niso več prepričani, saj so inšpektoratu za okolje naročili ponoven odvzem vzorcev.
