V Termitu so zgroženi zaradi očitkov
Ljubljanski kriminalisti so vložili kazensko ovadbo, v Termitu in ZAG pa pravijo, da za to ni osnove.
Odpri galerijo
Bo treba nasipe pregledati še tretjič? Se iz njih izcejajo nevarne snovi ali ne? FOTO: Tomi Lombar
Ljubljana – Okoljevarstveniki in državno odvetništvo so kot glavno težavo opredelili slovenska tehnična soglasja, ki jih izdaja Zavod za gradbeništvo (ZAG), v okoljevarstvena dovoljenja pa jih vgrajuje agencija za okolje (Arso). Tam so prepričani, da »če upravljavci ravnajo skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem in izdanim STS, do čezmernih obremenitev okolja ne sme priti«.
Na Arsu sicer pravijo, da z vsebino kriminalistične preiskave in ovadbe niso seznanjeni. Na vprašanje, ali so že opravili revizijo poročila o onesnaženju okolja v Moravčah zaradi delovanja Termita, pa niso odgovorili. Neuradno bo prihodnji teden soočenje predstavnikov Termita in Arsa.
Iz Termita smo izvedeli, da proizvodnja pri njih poteka v vseh segmentih, ravno tako sanacija izkopov, vendar za to ne uporabljajo pripravljenih materialov, za katere imajo tehnična soglasja. Kot so povedali, je sicer za vsak tak odpadni material predvidena posebna procedura in da to ne povzroča škode v okolju. Prepričani so tudi, da sodbe ne bo, nenazadnje niti poročilo Arsa, na katerega se deloma sklicujejo kriminalisti, še ni veljavno, inšpektor za okolje pa je vse postopke zoper Termit ustavil.
»Arso je še vedno v postopku ugotavljanja ali je njihovo poročilo ustrezno ali ne. Dokler se ta postopek ne konča, Arso ne more naložiti sanacijskih ukrepov. Zakonsko predpisani monitoringi kakovosti zraka in vode pa dokazujejo, da dejavnost Termita in njegov način sanacije nimajo nikakršnih škodljivih vplivov na okolje,« pravi Alenka Pavlin, svetovalka uprave Termita. Dodaja, da o kriminalističi preiskavi ne vedo nič. »Zanjo vemo zgolj iz medijskih objav, zato njene vsebine ne moremo komentirati. Smo
pa zelo začudeni nad ravnanjem policije, ki medijem pošilja taka obvestila,« še pravi.
Bolj ostri so v ZAG. Ana Mladenovič je dejala, da bi bilo nepredstavljivo, če bi izdajali nezakonita tehnična soglasja, kot jim očitajo nevladniki in civilna iniciativa. Tehnična soglasja izdajajo na podlagi zakona o gradbenih proizvodih in pooblastila ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, prvo so izdali leta 2008, skupaj pa jih je le 29.
Mladenovičeva opozarja, da ne obstaja le okoljska zakonodaja, temveč tudi druge, če pa pride do konflikta, je to treba rešiti. Priznava sicer, da lahko imetniki soglasja naredijo kaj mimo pravil, za to pa imamo inšpekcijske službe in nadzor. »V Termitu nismo našli nevarnih snovi,« je opozorila in dodala, da tudi poročilo Arsa ni dokončno. »Kako je mogoče, da kriminalisti presodijo, da je Termit odlagal nevarne snovi, če pa za to niso našli nobenega dokaza, ko so vrtali?« sprašuje Mladenovičeva.
Okoljevarstveniki še trdijo, da so slovenska tehnična soglasja način, kako se odpadkov ceneje znebiti, saj bi bile okolju prijazne rešitve precej dražje. Ana Mladenovič odgovarja z dovtipom avstrijskega kolega, ki ji je rekel, da so severni sosedje res srečni, da imajo tako bogate sosede, da jim vozijo gorivo za ogrevanje in še marsikaj, pa za to še plačajo. »Vse, kar nas obkroža, je prišlo iz neke proizvodnje in vse bo nekoč odpadek. Za svoje odpadke moramo poskrbeti sami. Imamo znanje, imamo tehnologije in lokacije,« še pravi Mladenovičeva.
Predkazenski postopek so kriminalisti začeli na podlagi kazenske ovadbe inšpektorata za okolje in prostor. Ugotovili so, da obstaja utemeljen sum, da so v Termitu od 2010 do sredine 2019 poleg nenevarnih odpadkov zbirali tudi druge odpadke, za katere niso imeli okoljevarstvenega dovoljenja. Vseh odpadkov, za katere so sicer imeli okoljevarstveno dovoljenje, pa niso predelovali v skladu s tem dovoljenjem, temveč so nepredelane odpadke in tudi druge odpadke, za katere sploh niso imeli dovoljenja, prevažali na območje, namenjeno za sanacijo rudniških odkopov, kjer so jih nepredelane vgrajevali. Glavna dejavnost Termita je namreč izkop in priprava kremenčevega peska, pri tem pa nastanejo obsežni izkopi, ki jih je treba sanirati.
Da bo takih postopkov še več, bo po mnenju okoljevarstvenikov poskrbela še nova uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Ministrstvo za okolje in prostor jo je predlagalo za obravnavo, vlada pa jo je včeraj potrdila. Uredba predvideva bistveno manj presoj vplivov na okolje pred dejanskimi posegi.
Na Arsu sicer pravijo, da z vsebino kriminalistične preiskave in ovadbe niso seznanjeni. Na vprašanje, ali so že opravili revizijo poročila o onesnaženju okolja v Moravčah zaradi delovanja Termita, pa niso odgovorili. Neuradno bo prihodnji teden soočenje predstavnikov Termita in Arsa.
Iz Termita smo izvedeli, da proizvodnja pri njih poteka v vseh segmentih, ravno tako sanacija izkopov, vendar za to ne uporabljajo pripravljenih materialov, za katere imajo tehnična soglasja. Kot so povedali, je sicer za vsak tak odpadni material predvidena posebna procedura in da to ne povzroča škode v okolju. Prepričani so tudi, da sodbe ne bo, nenazadnje niti poročilo Arsa, na katerega se deloma sklicujejo kriminalisti, še ni veljavno, inšpektor za okolje pa je vse postopke zoper Termit ustavil.
»Arso je še vedno v postopku ugotavljanja ali je njihovo poročilo ustrezno ali ne. Dokler se ta postopek ne konča, Arso ne more naložiti sanacijskih ukrepov. Zakonsko predpisani monitoringi kakovosti zraka in vode pa dokazujejo, da dejavnost Termita in njegov način sanacije nimajo nikakršnih škodljivih vplivov na okolje,« pravi Alenka Pavlin, svetovalka uprave Termita. Dodaja, da o kriminalističi preiskavi ne vedo nič. »Zanjo vemo zgolj iz medijskih objav, zato njene vsebine ne moremo komentirati. Smo
pa zelo začudeni nad ravnanjem policije, ki medijem pošilja taka obvestila,« še pravi.
Bolj ostri so v ZAG. Ana Mladenovič je dejala, da bi bilo nepredstavljivo, če bi izdajali nezakonita tehnična soglasja, kot jim očitajo nevladniki in civilna iniciativa. Tehnična soglasja izdajajo na podlagi zakona o gradbenih proizvodih in pooblastila ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, prvo so izdali leta 2008, skupaj pa jih je le 29.
Poročilo Arsa o onesnaženju v Moravčah še ni veljavno. FOTO: Leon Vidic/Delo
Mladenovičeva opozarja, da ne obstaja le okoljska zakonodaja, temveč tudi druge, če pa pride do konflikta, je to treba rešiti. Priznava sicer, da lahko imetniki soglasja naredijo kaj mimo pravil, za to pa imamo inšpekcijske službe in nadzor. »V Termitu nismo našli nevarnih snovi,« je opozorila in dodala, da tudi poročilo Arsa ni dokončno. »Kako je mogoče, da kriminalisti presodijo, da je Termit odlagal nevarne snovi, če pa za to niso našli nobenega dokaza, ko so vrtali?« sprašuje Mladenovičeva.
Okoljevarstveniki še trdijo, da so slovenska tehnična soglasja način, kako se odpadkov ceneje znebiti, saj bi bile okolju prijazne rešitve precej dražje. Ana Mladenovič odgovarja z dovtipom avstrijskega kolega, ki ji je rekel, da so severni sosedje res srečni, da imajo tako bogate sosede, da jim vozijo gorivo za ogrevanje in še marsikaj, pa za to še plačajo. »Vse, kar nas obkroža, je prišlo iz neke proizvodnje in vse bo nekoč odpadek. Za svoje odpadke moramo poskrbeti sami. Imamo znanje, imamo tehnologije in lokacije,« še pravi Mladenovičeva.
Kakšni so očitki
Predkazenski postopek so kriminalisti začeli na podlagi kazenske ovadbe inšpektorata za okolje in prostor. Ugotovili so, da obstaja utemeljen sum, da so v Termitu od 2010 do sredine 2019 poleg nenevarnih odpadkov zbirali tudi druge odpadke, za katere niso imeli okoljevarstvenega dovoljenja. Vseh odpadkov, za katere so sicer imeli okoljevarstveno dovoljenje, pa niso predelovali v skladu s tem dovoljenjem, temveč so nepredelane odpadke in tudi druge odpadke, za katere sploh niso imeli dovoljenja, prevažali na območje, namenjeno za sanacijo rudniških odkopov, kjer so jih nepredelane vgrajevali. Glavna dejavnost Termita je namreč izkop in priprava kremenčevega peska, pri tem pa nastanejo obsežni izkopi, ki jih je treba sanirati.
Da bo takih postopkov še več, bo po mnenju okoljevarstvenikov poskrbela še nova uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Ministrstvo za okolje in prostor jo je predlagalo za obravnavo, vlada pa jo je včeraj potrdila. Uredba predvideva bistveno manj presoj vplivov na okolje pred dejanskimi posegi.
