Varuh za močnejši glas narave

Če bi institut varuha narave dobil zeleno luč, bi bil to deseti zagovornik takšnih in drugačnih pravic in svoboščin pri nas.

Objavljeno
05. april 2017 18.34
lvi*narava
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Predstavniki nacionalne planinske, ribiške, lovske, turistične, čebelarske, kinološke in taborniške zveze, povezani v Skupino nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, so podpisali predlog, s katerim zahtevajo dopolnitev zakona o ohranjanju narave z novim institutom varuha narave.

»Zakonodaja s področja okolja, varstva narave in deloma tudi živali je odlična, težava pa je uresničevanje in izvajanje nadzora nanjo. Omrežje Natura 2000 na primer izhaja iz dejstva, da je treba zavarovati tudi habitat, ne samo živalske vrste. Ampak kaj smo doslej naredili na področju voda? Koliko ribjih vrst smo zaščitili, koliko rek deregulirali? Za zdaj še nobene,« je s primerom s svojega področja ponazoril potrebo po novem varuhu predsednik Ribiške zveze Slovenije in predsedujoči skupine nevladnih organizacij Miroslav Žaberl. Varuh narave bi po njegovih besedah lahko bil »močnejši glas in sogovornik z državnimi organi« pri zaščiti živali in njihovega »kapitala«.

»V okviru globalne alianse za pravice narave poteka v Evropi pobuda za sprejem direktive o zagotavljanju pravic narave. Osnutek njenega besedila predvideva vzpostavitev varuha temeljnih pravic narave, s sodnih postopkih pa tudi posebej imenovane pravno usposobljene osebe, ki lahko v postopkih zastopajo interese narave,« pišejo pobudniki instituta varuha narave v pismu, naslovljenem na ministrstvo za okolje in prostor.

Varuha narave že imajo na avstrijskem Tirolskem, kjer zastopa interese narave in okolja kot stranka v postopkih, njegova pooblastila pa ureja naravovarstveni zakon Tirolske in tirolski zakon o naravnih parkih. Konec leta 2007 so prvega okoljskega ombudsmana izvolili tudi na Madžarskem.

Predlagatelji dopolnitve zakona o ohranjanju narave od okoljskega ministrstva pričakujejo, da bo zagotovilo finančna sredstva za delovanje varuha narave, ki bi funkcijo opravljal poklicno. O imenih potencialnih kandidatov še ni bilo govora. Svojo pobudo bodo predstavili tudi varuhinji človekovih pravic. Ta je po zakonu o varstvu okolja pristojna tudi za varovanje pravice do zdravega življenjskega okolja, vendar po besedah predsednika ribiške zveze varuje naravo skozi prizmo človekove pravice do neokrnjene narave in okolja. Varuh narave pa bi to varoval samo po sebi.

Ali je predlog nezaupnica delu Zavoda RS za varstvo narave, predstavniki omenjenih organizacij niso odgovorili neposredno. To so nakazali s komentarjem, da se zavod doslej ni odzval na aktualni problematiki vožnje z motornimi vozili zunaj gozdnih poti in zagotavljanja prostega dostopa do gozdov. Na zavodu pobude za vzpostavitev varuha narave niso komentirali, saj niso bili seznanjeni z njeno vsebino. Pojasnjujejo, da so strokovna državna institucija, ki je pooblaščena za izvajanje nalog po zakonu o ohranjanju narave. Pozdravljajo vse pobude nevladnih organizacij za varstvo narave, vendar poudarjajo, da morajo biti njihova pooblastila in cilji jasno opredeljeni.

Na vprašanje, zakaj se pobudi niso pridružile druge okoljske nevladne organizacije, je Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, ki je že leta 2009 z ribiško zvezo podpisala dogovor o sodelovanju za ohranjanje narave in varovanja okolja, odvrnil, da k sodelovanju niso vabili nikogar posebej, pač pa so se mu organizacije pridružile prostovoljno.

Če bi institut varuha narave dobil zeleno luč, bi bil to že deseti zagovornik takšnih in drugačnih pravic in svoboščin v Sloveniji, ob čemer velja dodati, da je zastopnikov pacientovih pravic več, prav tako pa tudi varuhov gorske narave, ki delujejo v okviru Planinske zveze Slovenije. Skupni letni proračun osmih varuhov je dobre štiri milijone evrov, pet jih funkcijo opravlja poklicno, trije nepoklicno, v njihovih uradih pa je 86 zaposlenih.