Tiskane izdaje
Štirinajst dni pred odhodom na drugi podvig Balkan Rivers Tour (za katerega takrat še nisem vedel) je zazvonil telefon, na njem pa se je izpisala številka enega izmed mojih najboljših prijateljev. Po krajšem pogovoru sem izvedel, zakaj me pravzaprav kliče. Ekipa Balkan Rivers Tour išče fotografa. Oči so se mi kar zasvetile. Teden dni pozneje me je na moje nepopisno veselje kontaktiral še šef ekipe s prečudovito ponudbo: ali bi sodeloval pri projektu kot fotograf.
Ne da bi sploh pomislil, ali imam v mesecu dni, ko bom odsoten, kakršne koli obveznosti na faksu ali kje drugje, sem privolil. Ko sem z novim izzivom seznanil punco, prijatelje, sošolce in znance, je prišel na vrsto najtežji del − kako povedati staršem? »Mami, oči, naslednji teden grem na enomesečni izlet po Balkanu pa fotoaparat bom vzel s seboj?« Hja, ko bi le bilo tako preprosto.
Po nekaj dneh prerekanja in obljubljanja, da bom ne glede na odsotnost opravil vse izpite, da bom previden in da se bom tu in tam le oglasil na telefon in povedal, da je vse v redu, mi je le uspelo.
Končno je prišel dan, ko sem kovčke naložil v kombi, ki me je odpeljal do Benetk, kjer sem prvič spoznal celotno ekipo. Nakupili smo še nekaj hrane za na pot, nato pa z ladjo odrinili proti Grčiji. Vožnja z ladjo je trajala dva dni, kar se je zdelo cela večnost, saj sem že težko pričakoval prečudovito naravo.
Presenečen sem bil, ko smo se prvi dan namesto na eno od prečudovitih peščenih plaž, po katerih je znana Grčija, pripeljali v zasneženo gorovje Pindus. Čeprav večinoma fotografiram ekstremne športe, predvsem bordanje in smučanje, tako lepih smučarskih površin še nisem posnel s svojim fotoaparatom. S pomočjo dveh odličnih inštruktorjev sem se naučil tudi turno smučati.
Nato smo nekaj dni preživeli še na rekah, kjer sem fotografiral Andraža, Roka in Carmen pri premagovanju valov prečudovitih turkizno modrih rek, v katere sem se kmalu zaljubil tudi sam in v meni se je porodila velika želja, da bi nekoč tudi sam poskusil preveslati eno teh rek.
Teden dni bivanja v Grčiji je minil zelo hitro, saj je bil zelo pester, zanimiv in poln priložnosti za odlične fotografije. Spoznal sem ogromno super ljudi in z veseljem bi tam ostal še lep čas, a smo se morali odpraviti proti naši naslednji destinaciji − Albaniji. Tudi tokrat me je pogled na vse te gore in reke naravnost osupnil; lani sem bil v Albaniji na maturantskem izletu, a si kljub temu nisem niti predstavljal, kakšne lepote še skriva ta država.
Zelo sta me navdušili reka Valbona in prečudovita narava okoli nje, obenem pa me je razžalostil pogled na vse te jezove in podobne človeške posege v naravo, ki pridejo z njimi. V glavi se mi je neprestano porajalo vprašanje, kako lahko zares pripomorem k ohranitvi prečudovite narave in pomagam pri preprečitvi nadaljnjega uničevanja.
Nato se je predzadnji dan taborjenja na Valboni ob tabornem ognju razvila debata okoli prav te teme. Pogovarjali smo se o tem, kako bi lahko bilo reševanje rek še bolj učinkovito in kako bi se lahko tej akciji pridružil prav vsak izmed nas. Skupaj smo prišli do zelo zanimivih idej, ki jih bomo poskusili realizirati.
Ta dan sem poglobil tudi svoje znanje o hidroelektrarnah in popolnoma spremenil pogled nanje; v šoli so nas učili, da so do okolja najprijaznejši vir energije, tu pa sem se kaj hitro prepričal, da to še zdaleč ni res in da večina teh elektrarn sploh ni potrebnih, ampak obstajajo le zaradi pranja denarja.
Svoje delo v ekipi BRT dojemam kot poslanstvo, ker imam možnost ljudem s svojimi fotografijami pokazati, kako prečudovita je narava Balkana, kako hitro jo lahko izgubimo in zanemarimo, da jezov na teh prečudovitih rekah ne potrebujemo in da lahko ta problem vsak začne dojemati tako, kot sem ga začel dojemati sam.
Hvala ekipi, ker me je sprejela medse in mi s tem omogočila, da sem si nabiral novih fotografskih izkušenj, posnel ogromno dobrih fotografij ter si ogledal prečudovito naravo, ki je prej nisem poznal, me naučila mnogih novih stvari, predvsem pa hvala, ker nas vse ozaveščajo, kakšno bogastvo je narava, ki nas obdaja, in kako hitro jo lahko izgubimo z poseganjem vanjo, kot to počnejo s postavljanjem jezov.
#nodams
***
Andraž Fijavž Bačovnik je fotograf ekipe Balkan Rivers Tour.
***
Z vesli na pomoč rekam
Projekt Balkan Rivers Tour je projekt skupine okoljevarstvenih aktivistov in veslaških zanesenjakov, ki z veslaškimi podvigi na balkanskih rekah opozarjajo na velikopotezne hidroenergetske projekte v regiji, ki bodo, če bodo izpeljani, korenito in nepovratno spremenili podobo balkanskega vodnega bogastva. Balkan Rivers Tour je največji tovrstni projekt v Evropi in poteka pod okriljem zavoda Leeway collective, podpira pa ga WWF Adria in številne outdoor znamke.
