Varuhi rek: Balkan Rivers Tour 2*

Vse je mogoče, če greš le za nosom in kot bik v maline.

Objavljeno
29. marec 2017 20.12
Rok Rozman
Rok Rozman

Po lanski čisto divji odpravi Balkan Rivers Tour se pravzaprav še nismo imeli časa spočiti, saj se zadeve preprosto niso umirile. No, saj se ne pritožujem, prav to sem si želel, je pa res, da je projekt organsko postal gibanje in terja celega človeka. Ne samo da smo nekaterim ljudem odprli oči o raznih dogmah, predvsem zeleni hidroenergiji, odprli smo jih tudi samim sebi. Predvsem v smislu, da je vse mogoče, če greš le za nosom in kot bik v maline. Če se pri tem smejiš in v dobri klapi kakšnega zvrneš, je lažje vsak dan oddelati vsaj 12 ur, saj to ni delo, temveč pot. Pot, ki nima cilja, ampak smer − po strmih hribih se zdaj pred nami odpirajo izjemne planote, tem pa sledijo spet divji hribi, ampak saj imamo radi strmine.

Lanski začetek zime sem namesto kot oddih preživel z Maticem na Tasmaniji, kjer sva tako neverjetno obiskala Anko Tasmanko in reko Franklin. Le dva tedna zbiranja sredstev nama je omogočilo odpravo, ki se je bova spominjala vse življenje. To je postala odprava, ki je Anki dala še zadnjo možnost, da svojo modrost z našim filmom The Undamaged ponese v svet (z Maticem sva v njenem domu posnela izjemen intervju), saj je njena reka kmalu po najinem odhodu dosegla ocean. Jasno se spominjam, kako razigrano je gledala fotografije iz lanskega Balkan Rivers Toura in vriskala ob njih od veselja, ko je videla koliko ljudi, mladih in starih, se brez nasilja bori za reke, tako kot v njihovem izjemnem boju za reko Franklin v osemdesetih letih.

Ko smo prišli do konca fotografij, je preprosto vprašala: »Kaj pa naslednjo pomlad, bo spet akcija?« In če sem iskren, se mi še ni niti sanjalo, ali se bom vrgel v organizacijo novega toura. Pa sem rekel ja, seveda, kaj pa hočemo. Nema odmora dok traje obnova! In sem se nevede odločil, Anka pa je rekla, pa gre karjolca naprej, Balkan Rivers Tour 2 po imenu.


Če v dobri klapi kakšnega zvrneš, gre lažje naprej. Foto: arhiv Roka Rozmana

Tako sem z vso organizacijo začel sredi januarja, misleč, da bo za vse dovolj časa, pa sem se spet malo po balkansko uštel. Kot je rekel Rambo Amadeus, Balkan je tako poseben zato, ker imajo ljudje južno od Alp zanimivo značajsko lastnost; naša izjemna ambicija je pomnožena z lahkomiselnostjo, à la lako čemo. Resnica je najbrž nekje vmes; če ne bi imel takšnega pogleda, se najbrž ne bi spet vrgel v neskončno delo, ko si enkrat na sredi, se pa tako in tako nalašč nisi pripravljen ustaviti.

Toda v primerjavi z lanskim tourom je bila tokrat organizacija precej lažja, malo zaradi izkušenj, predvsem pa zaradi pomoči izjemne ekipe. Brez pridnih Neže in Urške in Carmen in naših media fantov, ki so se spet odzvali vabilu na akcijo, danes ne bi pisal tega bloga. Zato vsem iskrena in ogromna hvala! Na srečo so v lanski akciji potencial spet videli skoraj vsi pokrovitelji in WWF Adria, tako da nam je zadevo v večini uspelo finančno pokriti, je pa res, da gremo spet na minimum − mogoče pa uspe v tretje gladko še na tem področju.

Tri ure pred odhodom sedim pred računalnikom in tipkam tole besedilo, medtem ko mi misli divjajo še k zadnjim detajlom, kuža Hal pa me žalostno gleda, ker mu nisem nadel ovratnice, kar bi pomenilo pot tudi zanj. No, prtljage še nisem pospravil, saj za to ni bilo časa. Ena od trenutnih misli je, koliko gat in nogavic vzeti za 40 dni dolgo pot. Najbrž vse, saj pretirano pral ne bom, haha. Najpomembnejše stvari pa so vendarle že v kombiju − kajaki na strehi, smuči v prtljažniku in ribiška palica za sedežom. In pivo. Stres zadnjih 14 dni bo kmalu minil. Ko se enkrat odpraviš, namreč je, kar je, kar sem naredil in smo naredili, smo, zdaj je v igri samo še improvizacija, tu pa se počutimo domače. Vreme bo, vode bo malo manj, bendi pridejo, kajakaši tudi, pa pohodniki in še kdo.


Organizacija odprave je bila tokrat lažja. K temu so pripomogle izkušnje in izjemna ekipa. Foto: arhiv Roka Rozmana

Tega sicer nismo dajali v javnost, a je prav, da povemo. Še pred uradnim začetkom toura, danes ob 10. uri pri izviru Soče, bomo na smučeh obiskali pravi izvir Soče − Veliko Mojstrovko. Ta izjemna reka namreč zbira vode iz tega prelepega pogorja in območju se bomo poklonili s smučanjem in vriskanjem ob zori, tega se resnično veselim. Zatem pa se tako in tako že vidimo ob smaragdni lepotici.

Program je pester in je pravi rock'n'roll, kar se za tako živahno reko spodobi. Prijateljici Soči smo namreč vsi po malem dolžni pomagati, in dokler bodo obstajali apetiti nekaterih, ki jim bistvo življenja predstavlja vsakič nov model audija, bomo pripravljeni stopiti skupaj in sporočiti: »Ne bo šlo, ta reka, njeni polžki, postrvi in prebivalci nam preprosto pomenijo preveč.«

Zato bo letošnja akcija na Soči usmerjena neposredno proti SENG, d. o. o., ki ima v dolgoročnem planu vedno nove zajezitve na Zgornji Soči, Učji in Idrijci. Menimo, da je čas za umik teh načrtov, ki zares ne koristijo prav nikomur. A ohranjamo prijazen, striktno nenasilen pristop, vedno smo pripravljeni na pogovor in dogovor.

Da ne bom predolg, program našega izleta, kot mu pravi Žan, si lahko ogledate na naših socialnih medijih in uradni spletni strani. Če ste za reko in imate dobro družbo, se nam pridružite. Če ne na Soči, nas lahko na socialnih medijih spremljate od 5. do 23. aprila na naši tritedenski ekspediciji po Dinarskih Alpah (gore Grčije, Albanije in Črne gore), kjer bomo iskali posebne doline, kjer lahko v enem dnevu turno smučaš, kajakiraš in muhariš. Brez izgovorov pa ostanite, kar se tiče udeležitve na akciji Morača−Skadarsko jezero−Bojana−morje, ki bo v Črni gori od 24. aprila do 1. maja. Takrat so počitnice, tako da napakirajte in gas.

Najbrž bi lahko spisal še kaj, pa me Hal čaka z žogo v ustih, zunaj Carmen mrzlično pospravlja zadnje zadeve, mene pa čaka še lastna potovalka. Nič, nogavic bo 20 parov, gat imam pa samo 15. Vzamem še milo.

Se vidimo!

***

Rok Rozman je biolog in pobudnik akcije Balkan Rivers Tour.

***

Z vesli na pomoč rekam

Projekt Balkan Rivers Tour je projekt skupine okoljevarstvenih aktivistov in veslaških zanesenjakov, ki z veslaškimi podvigi na balkanskih rekah opozarjajo na velikopotezne hidroenergetske projekte v regiji, ki bodo, če
bodo izpeljani, korenito in nepovratno spremenili podobo balkanskega vodnega bogastva. Balkan Rivers Tour je največji tovrstni projekt v Evropi in poteka pod okriljem zavoda Leeway collective, podpira pa ga WWF Adria in številne outdoor znamke.

***

Turneja po balkanskih rekah