Več mest načrtuje plaže na rekah in jezerih

Francoska igralka Severine Vasselin: Noro je, če lahko greš v mestu v nočni klub in se osvežiš v čisti reki.

Objavljeno
02. junij 2016 19.59
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Francoska igralka Severine Vasselin je ustanovila zvezo Watertrek, ki si je postavila za nalogo zaščito vodnih okolij. Vse to v povezavi s supanjem, veslanjem stoje na deski. V Ljubljani se je pridružila akciji sto supov, ki so veslali s Špice proti Tromostovju in nazaj, nabrali pa tudi malo smeti, nad čemer je bila Vasselinova navdušena. Drugod je namreč huje.

Pred veslanjem na Ljubljanici je Severine Vasselin poskusila še veslanje na Krki in obiskala Otočec, na poti v Ljubljano pa so obtičali v gneči na dolenjski avtocesti. Na vprašanje, kako vidi naš promet, je odgovorila le, da je bil razgled res lep, drugače pa bi verjetno gledala na to, če bi se ji mudilo v službo.

Kako ste doživeli dogodek na Ljubljanici? Je voda čista?

Zelo sem zadovoljna, ko gremo na čistilno akcijo v veliko mesto. Tu je voda zelo čista. Nekaj ljudi je sicer pobralo nekaj smeti z bregov, a gledano v celoti, je bilo smeti malo, navdušilo me je, da na Ljubljanici ne plavajo ovitki cigaret ali plastični lončki.

Bili ste že povsod po svetu, imate projekt Watertrek, pišete blog. Kako je drugod?

Nisem še bila ravno povsod, bila pa sem v veliko evropskih mestih. Supali smo seveda v Parizu in drugih krajih po Franciji, enako v Londonu in še nekaterih mestih v Veliki Britaniji. Na žalost je v rekah v drugih mestih veliko smeti. Res škoda.

     Severine Vasselin in Manca Notar, svetovna podprvakinja v supanju. Foto Borut Tavčar/Delo



Vaš cilj je očistiti reke ali gre bolj za preprečevanje onesnaževanja?

Tako je. Sicer organiziramo čistilne akcije, vendar jih pravzaprav ne maramo imenovati tako, saj je glavni namen povabiti ljudi na vodo, da sami vidijo, kakšne so razmere. Ni naš namen očistiti reke in pospraviti čisto vseh smeti, to bi bil brezupen cilj. Pravzaprav je to žalostno, saj bi s čiščenjem naredili bolj malo. Vse reke namreč tečejo v morje. Cilj je zato širši, dvigniti želimo zavedanje, kako pomembno je, da ljudje poberejo plastično vrečko in kozarček za kavo, ker jih zdaj 80 odstotkov konča v vodi. Vprašati se morajo, kako uporabljajo embalažo, kako in kdaj gredo v trgovski center, kaj kupujejo. Glavno sporočilo je, da je treba spremeniti navade, na primer kako uporabljamo stvari, kako jemo, kako kuhamo. Postati moramo družba, ki ponovno uporablja odpadno plastiko, da ta ne konča v morju. Vsako leto v morjih konča milijon ton plastike, ko pride v morje, pa ne moremo storiti ničesar več.

Plastika razpada tisočletje, iz nje nastaja mikroplastika, ki jo jedo ribe in na koncu mi. To ni lepa slika.

Zares, plastika, ki plava v morju na sončni svetlobi razpada v mikroplastiko in te ne moremo na noben način odstraniti iz vode. Prva posledica je, da ribe ne zaužijejo dovolj hranil in vitaminov, ker te plastične delce zamenjajo za hrano. Plastika ima lahko tudi strupene primesi, poleg tega je lahko odlično okolje za bakterije, saj ne razpade. Na koncu mi jemo ribe, ki so polne plastike in tudi bakterij, ki živijo na tej plastiki. Znani profesorji so že napovedali, da bo v nekaj letih v morjih več plastike kot rib.

                                  Rekreacija za vse starosti. Foto Borut Tavčar/Delo



Ste kar znana igralka. Kaj menite o svojih kolegih, si jih dovolj prizadeva za čisto okolje?

Rada imam svoj poklic, resnično sem igralka življenja, nočem biti pasivna. Čedalje več umetnikov v Franciji, zlasti pa v ZDA razume, da lahko uporabijo svoje zvezdništvo za podporo različnim sporočilom in projektom. Zelo znani igralci se zavzemajo za bolj ambiciozno ukrepanje proti podnebnim spremembam, se borijo proti onesnaževanju in podobno. Znani ljudje imajo pomembno vlogo, saj lahko preprosto dosežejo večje množice ljudi. Na koncu pa smo vendarle odgovorni vsi, največ pozornosti moramo posvetiti vzgoji otrok.

Sporočilo se že sliši, čedalje več ljudi zahteva več demokracije in možnost soodločanje. Ste to že opazili pri svojem delu?

Vidim to in menim, da je to eden od dobrih učinkov socialnih omrežij in globalne vasi. Ljudje, za zdaj zlasti na zahodu, spoznavajo, da živimo na majhnem planetu in kaj nam grozi. Zato je dobro, da je bil podnebni vrh v Evropi. Spremljal ga je množičen podnebni pohod, ki so ga omogočile spletne povezave.

            Zbralo se je več deset suparjev. Foto Borut Tavčar/Delo



Veliko ljudi upa, da se bo Evropa lahko ubranila znižanja okoljskih standardov in gensko spremenjenih organizmov, ki naj bi jih prinesli prostotrgovinski sporazumi.

Ekonomski interesi so tako veliki, da evropske ustanove ne sprejmejo vedno pravih odločitev. Večina sicer prihaja do spoznanja, da brez življenja ni niti dobička. Naš sistem je dosegel stopnjo absurda, človek hodi po poti lastnega uničenja. Očitno je, da se moramo ustaviti.

Imate načrte za širitev vaše mreže?

Watertrek smo ustanovili pred dvema letoma. Poskušamo povezati vse suparje in druge uporabnike voda po Evropi. Imamo vejo v Veliki Britaniji, prisotni smo na Norveškem in v Švici, kmalu bomo v Italiji, zdaj smo v Sloveniji. Videti je, da se ljudje tu zelo zavedajo kakovosti življenja in čistega okolja. Vidim tudi, da je supanje tu zelo priljubljeno, morda še bolj kot v Parizu.

Tu, na Špici, naj bi bila plaža.

To vedno pogosteje slišim od različnih županov, več mi jih je razkrilo načrte za triatlone s plavanjem v mestni reki ali jezeru. Kakovost vode se tako izboljšuje. Rekreativne dejavnosti tudi povezujejo ljudi z vodo. Kako noro je to, da greš lahko v nočni klub, potem pa se nekaj metrov stran osvežiš v čisti vodi.

            Še gasilska na Špici. Tudi dalmatinec je bil na supu. Foto Borut Tavčar/Delo