Večina kmetij na Barju in Krasu bi prenesla strožje ukrepe, a ob prilagoditvi
Poslovanje kmetij na območjih Nature 2000 na Ljubljanskem barju in Krasu je lahko ekonomsko vzdržno tudi ob uvedbi strožjih naravovarstvenih ukrepov, vendar zahteva postopno preusmeritev kmetij, smotrno prostorsko načrtovanje ukrepov, ciljne javne podpore in tržne rešitve. To je ključna ugotovitev raziskovalnega projekta, v katerem so tri organizacije iskale rešitve za izboljšanje upravljanja območij Nature 2000.
Raziskovalci ZRC SAZU, Društva za opazovanje in proučevanje ptic in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so v projektu Trajnostni modeli kmetovanja na območjih Natura 2000 izbrali dve raziskovalni območji Nature, Ljubljansko barje in Kras. Zanju so pripravili naravovarstvene usmeritve, nato pa s pomočjo matematičnega programiranja analizirali njihove učinke na ekonomiko in proizvodnjo tipičnih kmetij.
Raziskava je pomembna, ker z izračuni dokazuje, da je na območjih Nature 2000 ob določenih prilagoditvah mogoče kmetovati trajnostno in donosno. Glavne kmetijske interesne organizacije namreč trdijo, da bodo nove okoljske omejitve kmetijskih praks na območjih Nature 2000 povzročili opuščanje kmetovanja in ogrozili prehransko varnost.
Za območji Nature na Barju in Krasu so pripravili naravovarstvene usmeritve.
Analizirali so njihove učinke na ekonomiko tipičnih kmetij.
Poslovanje večine kmetij ostane vzdržno pod pogojem prilagoditve.
Na Ljubljanskem barju so se v zadnjih dveh stoletjih z osuševanjem, kopanjem šote in intenzifikacijo kmetijstva zgodile obsežne spremembe rabe tal. »Ključni naravovarstveni usmeritvi za to območje sta ekstenzifikacija rabe travniških površin, kar pomeni, da se del zemljišč obnovi v enokosne, negnojene, neosuševane in pozno košene travnike, ter povečanje obsega mejic, grmišč in druge lesne vegetacije. Na delu njiv bi bila potrebna tudi uvedba prahe in cvetnih pasov ter ukrepov za varstvo ptic gnezdilk na njivah,« je povedala Tatjana Čelik z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.
Coniranje območij Nature
Pri tem je opozorila, da je pri usmerjanju razvoja kmetijstva in izvedbe ukrepov nujno coniranje, ki temelji na podatkih o stanju biodiverzitete, tal in kmetijstva, saj so razmere na Barju raznolike. Navedene ukrepe so v projektu razdelili v okviru devetih con.
Na Krasu je glavni problem opuščanje kmetijske rabe, ki vodi v zaraščanje, to pa negativno vpliva na biodiverziteto, izgubo tradicionalne krajine in požarno varnost. Ključna razvojna usmeritev je vsaj podvojitev obsega travišč iz obstoječih 19 na 42 odstotkov površine območja Natura 2000 Kras. Vzporedno je treba obnoviti tudi nekatere tipične krajinske značilnosti, kot so kali, suhozidi in mejice, je naravovarstvene usmeritve za drugo pilotno območje povzel vodja projekta Urban Šilc z biološkega inštituta Jovana Hadžija.
Enotni ukrepi niso uspešni
Raziskovalci so s pomočjo kmetijskih svetovalcev in intervjujev s kmeti opredelili 12 tipičnih govedorejskih kmetij na Barju, na Krasu pa sedem tipov govedorejskih, ovčerejskih in vinogradniških kmetij. »Modeli kažejo, da je ob uvedbi predvidenih varstvenih ciljev nadaljnje poslovanje na veliki večini analiziranih kmetij ekonomsko vzdržno pod pogojem, da takšna politika omogoča postopno prilagoditev in preusmeritev kmetij, enakomerno obremenitev vseh kmetij in ciljne javne podpore, ki so prilagojene razmeram na posameznih kmetijah in posameznih območjih Nature 2000,« je povzela Tanja Šumrada z oddelka za zootehniko biotehniške fakultete.
Pri tem je treba razvijati tudi poslovne rešitve na kmetiji in za območja, na primer v obliki shem kakovosti, ki omogočajo dodajanje vrednosti tem proizvodom na trgu.
Raziskovalci so ugotovili tudi, da so učinki istih ukrepov na poslovanje različnih kmetij in območij zelo različni, zato enotni ukrepi na nacionalni ravni pogosto niso uspešni. »Potreben je širok nabor intervencij, ki ga je mogoče na lokalni ravni kombinirati za različne tipe kmetij,« je povedala Šumrada.
Uvedba varstvenih ukrepov bi lahko dolgoročno prizadela tiste kmetije, ki imajo že danes težave pri poslovanju. Gre predvsem za tiste, ki se ukvarjajo z rejo krav dojilj, in manjše kmetije različnih proizvodnih usmeritev, ki kmetujejo bolj zaradi družinske tradicije. Težave imajo lahko tudi večje kmetije na Barju, ki so v zadnjih dveh desetletjih, tudi s spodbudami kmetijske politike, izvedle naložbe v razvoj in optimizacijo proizvodnje brez upoštevanja naravovarstvenih usmeritev. Preusmeritev bo zahtevna, zato bodo nujne podpore pri prehodu.
Upad ptic, metuljev, slabšanje stanja travišč in barij
Stanje biodiverzitete v kmetijski krajini na območjih Natura 2000 je slabo, zato so nujne spremembe kmetijskih praks in upravljanja, opozarjajo raziskovalci.
Najpomembnejša dejavnika zmanjševanja biodiverzitete sta sprememba rabe zemljišč in intenzifikacija kmetijstva.
V območja Natura 2000 je vključena četrtina vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, od katerih veliko večino predstavlja trajno travinje. Kazalniki gospodarjenja in sprememb biodivezitete so največkrat ptice, metulji in rastlinske združbe (habitatni tipi), pišejo raziskovalci.
Trendi so izrazito negativni v celotni Evropski uniji in tudi v Sloveniji, saj kažejo močan upad številčnosti ali spremenjeno vrstno sestavo. »Populacije ptic kmetijske krajine so doživele statistično značilen upad v celotni Evropi, v Sloveniji pa v zgolj 15 letih za skoraj petino. Še slabše gre travniškim vrstam, katerih številčnost se je v istem obdobju v Sloveniji zmanjšala za 43 odstotkov. Nedavno objavljene raziskave kažejo, da v Evropski uniji živi okrog pol milijarde ptic manj kot še pred nekaj desetletji, glavni povzročitelj teh upadov pa je intenzifikacija kmetijstva, predvsem povečana raba pesticidov in gnojil,« je povedal Primož Kmecl, vodja raziskovalne skupine na društvu za opazovanje in proučevanje ptic.
Podobno je z dnevnimi metulji, ki so indikatorji za oceno stanja in trendov evropskih travišč. Njihova številčnost v EU se je v zadnjih desetih letih zmanjšala za 32 odstotkov. Stanje teh vrst se slabša tudi v Sloveniji in je neugodno zaradi zmanjševanja razširjenosti vrst, velikosti populacij in površine njihovih bivališč,« je pojasnil Tatjana Čelik.
Slabša se tudi stanje habitatnih tipov na območjih Nature 2000. Po podatkih zadnjega poročanja (2013–2018) držav evropski komisiji je 71 odstotkov habitatov v neugodnem ali slabem stanju ohranjenosti. Stanje se slabša glede na ocene iz prehodnih obdobij, med najbolj problematičnimi pa so travišča, barja in mokrišča. V Sloveniji je na podlagi zadnje dostopne ocene stanja iz leta 2019 v slabem stanju 45 odstotkov, v neugodnem pa še nadaljnjih 27 odstotkov habitatnih tipov travišč. V slabem stanju ali neugodnem stanju so tudi vsi habitatni tipi barij in močvirij, je povedal Urban Šilc.
