Velikim zverem v Evropi gre dobro

Ljubljana – Na tretjini površine Evrope živi vsaj en predstavnik velikih zveri, vsaj trije na devetini površine Evrope. Evropski znanstveniki so zadovoljni: populacije velikih zveri v Evropi so bile po drugi svetovni vojni na robu izumrtja, danes jim gre bolje kot v bolj prostrani severni Ameriki.

Študija, v kateri so sodelovali strokovnjaki 26 držav, med njimi jih je bilo šest iz Slovenije, objavljena pa je bila te dni v reviji Science, je pokazala, da v 22 državah Evrope (brez Ukrajine, Belorusije in Rusije) živi 17.000 rjavih medvedov, od tega med 400 in 500 v Sloveniji. V 28 državah živi 12.000 volkov, od teh od 45 do 55 v Sloveniji, v 23 državah pa živi 9000 evrazijskih risov, od teh deset do 15 pri nas. Rosomah, predstavnik kun, živi v treh skandinavskih državah, populacija pa šteje 1250 osebkov.

Današnja številčnost evropskih populacij velikih zveri je še vedno bistveno manjša od prvotne populacije, risi v Sloveniji in na Hrvaškem celo izumirajo, kljub temu pa gre za velik uspeh evropskega naravovarstva. »Številčnost evropskih populacij dokazuje, da je tudi v tako gosto poseljenem območju, kot je Evropa, sobivanje ljudi in zveri mogoče,« poudarja vodilni avtor raziskave Guillame Chapron iz Švedske.

Stanje in stabilnost evropskih populacij sta celo boljši kot v severni Ameriki, ki je več kot še enkrat večja od Evrope in redkeje poseljena, človeka in zveri pa razmejuje s parki in naravnimi rezervati, po velikosti neprimerljivimi z evropskimi. Ti so pogosto premajhen življenjski prostor že za nekaj osebkov velikih zveri. V severni Ameriki živi pol manj volkov kot v Evropi, vsi trendi na evropski strani Atlantika pa so boljši.

Prevladujoč pozitivni odnos prebivalcev

Za uspeh je bilo ključno naraščanje naravovarstvene zavesti in vzpostavljanje številnih močnih naravovarstvenih gibanj v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, močnih vladnih in nevladnih ustanov, ocenjujejo avtorji članka, rezultat pa je bilo sprejetje naravovarstvene zakonodaje, tudi vseevropske zakonodaje. »Habitatna direktiva deluje,« ocenjuje dr. Chapron. Pozitivna dejavnika sta tudi prevladujoč pozitivni odnos lokalnega prebivalstva do velikih zveri ter dialog med interesnimi skupinami, sektorji znotraj posamezne države in sodelovanje med njimi.

Za preprečevanje konfliktov, ki so posledica škode zaradi napadov na domače živali, so ključni in učinkoviti ukrepi, kakršni so zaščita domačih živali z nočnimi ogradami, električnimi mrežami, pastirskimi psi in pastirji.

Na vprašanje, zakaj je tako pomembno, da se ohrani ugodno stanje populacij velikih zveri, pa raziskovalec Miha Krofel pojasnjuje, da velike zveri delujejo kot ključne vrste. »Imajo nadpovprečno velik pomen v naravi. Številne raziskave so pokazale, da če vrsta izumre, se ekosistemi spremenijo. Če so populacije ugodne in stabilne, ekosistemi delujejo boljše, biotska pestrost je večja, sistemi so bolj stabilni. Plenilci, kot sta volk in ris, rastlinojedce ohranjajo v dobri kondiciji,« pojasnjuje Krofel.

Slovenija že ima strategiji upravljanja populacij medveda in volka, izjema je ris, toda tudi za tega je prvi osnutek strategije že pripravljen, v pripravi pa je tudi poseben meddržavni projekt za ohranitev dinarskega risa.