Virus in lepo vreme čistita zrak

Ozračje je te dni manj onesnaženo, s poslabšanjem vremena se bo onesnaženje povečalo, še posebno ker doma kurimo na drva.

Objavljeno
21. marec 2020 06.00
Posodobljeno
21. marec 2020 12.37
Pri nas je zrak zdaj zaradi vremena čistejši, a kaj bo, ko bodo prihodnje dni na malih kuriščih spet gorela drva? FOTO: Voranc Vogel
Bomo zaradi izbruha epidemije novega koronavirusa dihali čistejši zrak? Trenutno je še tako, a že jutri, ko se bo vreme poslabšalo, se slika lahko povsem spremeni.

Bolj kot omejitvi proizvodnje in prometa zaradi novega koronavirusa se za čistejši zrak te dni lahko zahvalimo lepemu vremenu. Na Institutu Jožefa Stefana (IJS) na ljubljanskem Viču merijo koncentracije črnega ogljika, enega najpomembnejših onesnaževal zraka, katerega glavna vira sta promet in individualna kurišča. Dr. Griša Močnik je povedal, da je onesnaženje zraka podnevi zaradi zmanjšanja prometa opazno manjše, zvečer, ko se ljudje umaknejo v zavetje domov, pa se spet poveča, saj številni kurijo najcenejše gorivo, drva.

Bistveno poslabšanje kakovosti zraka je po njegovih napovedih pričakovati že ob vremenski spremembi v soboto zvečer oziroma v nedeljo, ko se bodo ljudje več zadrževali doma in se ogrevali z drvmi. Ob lepem vremenu se namreč atmosfera dobro premeša in koncentracije črnega ogljika se znižajo, ob oblačnem pa se povečajo ne le zato, ker se več črnega ogljika sprošča v zrak, ampak tudi ker se zaradi vremena koncentracije ne bodo redčile, pojasnjuje Močnik.

O podatkih glede zmanjšanja koncentracij črnega ogljika Močnik ne more govoriti, saj še ni bilo časa za natančnejši pregled številk, to bodo storili v prihodnjih tednih. Omejitveni ukrepi zaradi novega koronavirusa prav tako ne veljajo dovolj dolgo za kredibilno statistično analizo, ki bi potrdila ali ovrgla tezo, da je zaradi njih zrak čistejši. Poleg tega je črni ogljik le del delcev, ki se ob izpustih iz prometa in individualnih kurišč sprostijo v atmosfero. Isti viri spuščajo tudi veliko organskih plinov, iz katerih pozneje nastanejo delci v atmosferi, ki prav tako onesnažujejo zrak.

Zrak je čistejši zaradi lepega vremena, ne zaradi zmanjšanja prometa.
Glavni problem onesnaženja z delci PM10 so še vedno mala kurišča.
Vpliv zaustavitve industrije na znižanje emisij ni potrjen.

 

Najbolj problematična mala kurišča


Kakovost zraka je spomladi in jeseni najmanj problematična. V Sloveniji v tem obdobju nimamo niti težav z ozonom niti z delci. Tudi sicer so marca le izjemoma vsebnosti delcev PM 10 nad mejno vrednostjo, ki znaša 50 mikrogramov na kubični meter. Tudi v teh dneh je zrak razmeroma čist, pravijo na Agenciji za okolje (Arso).

Če primerjamo onesnaženost zraka z delci ta in prejšnji teden, pa so ta teden izmerjene ravni delcev praviloma nekoliko višje, kar je posledica drugačnih meteoroloških pogojev. »Te dni prevladujejo stabilne vremenske razmere. Temperaturna inverzija v dopoldanskih urah vztraja tudi do enajste ure, šele nato se ozračje premeša, zato so dnevna povprečja delcev nekoliko višja kljub nizkim urnim ravnem v najtoplejših urah dneva. Inverzija bo prisotna do spremembe vremena v soboto, ko se bo ozračje premešalo.

Tudi zatem kaže, da bodo pogoji za nastanek inverzije slabi, saj bo zrak v višinah zelo hladen, zato za zdaj ne pričakujemo večje onesnaženosti zraka, čeprav bi se zaradi povečane aktivnosti malih kurišč sicer lahko pojavila.«

Za primerjavo: v četrtek so namerili največ delcev PM 10 v kubičnem metru zraka v Murski Soboti, 39 mikrogramov, sledita Trbovlje in Zagorje, v Celju, kjer ti delci tudi sicer dosegajo najvišje vrednosti, so namerili 32 mikrogramov, v Ljubljani 30, v Mariboru 27 in v Kopru 25 mikrogramov.
 

Onesnažen zrak pospešuje širjenje virusa


Vreme nam je do zdaj šlo na roko drugače kot Italijanom. Ti so imeli očitno smolo z visoko zračno onesnaženostjo, ki se je februarja širila nad Padsko nižino, in je po domnevah znanstvenikov z univerz v Bariju in Bologni ter društva za okoljsko medicino pospešila širjenje okužb z novim koronavirusom. Ko so ustavili tovarne in zredčili promet, se je tudi onesnaženje zmanjšalo, obenem so se s severovzhodnimi vetrovi izboljšale vremenske razmere.

V Sloveniji smo ustavili letalski in železniški promet ter zredčili cestnega, tovarne večinoma še obratujejo. A tudi sicer najbolj problematičen vir onesnaženosti zraka z delci PM10 pri nas – mala kurišča – ostajajo. Njihov prispevek bi se zaradi sedanjih razmer v državi lahko celo povečal kot ob enakih meteoroloških razmerah v preteklosti. Vpliv prometa pa bi se lahko bolj kot na delcih poznal na ravneh dušikovih oksidov, vendar z njimi v Sloveniji na splošno nimamo takšnih težav kot nekatere druge države. »Tudi meritve kažejo, da je še prezgodaj za sklepanje o vplivu na ravni dušikovih oksidov,« pravijo na Arsu.

Prav tako ne morejo potrditi vpliva industrije na zmanjšanje emisij na merilnih mestih državne merilne mreže. Pravijo, da industrija tudi sicer prispeva le majhen delež k celotni onesnaženosti zraka v tej mreži.
 

Na Kitajskem emisije nižje za 40 odstotkov


Satelitski podatki Evropske vesoljske agencije so pokazali, da se je v kitajskih mestih onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, katerega glavni vir so promet, elektrarne in tovarne, zaradi uvedbe strogih ukrepov za omejitev novega koronavirusa zmanjšala za 40 odstotkov. Gre za grobe ocene, saj na emisije vpliva tudi vreme, je na pravilno interpretacijo podatka opozoril Claus Zehner iz programa EU za spremljanje stanja in opazovanje Zemlje, njenega površja, ozračja in oceanov (Copernicus).

Padec emisij med 20. decembrom in 16. marcem sovpada s praznovanjem kitajskega novega leta, vendar je zaradi ukrepov omejitve širjenja virusa trajal dlje kot običajno. Meritve so pokazale tudi 20- do 30-odstotno znižanje drobnih delcev v večjem delu Kitajske februarja v primerjavi s preteklimi tremi leti.