Vlada potrdila odstrel šakalov
Ni več potrebe, da bi bil šakal še zaščiten.
Odpri galerijo
Zlati ali navadni šakali (Canis aureus) spada v družino psov FOTO: Hiren Khambhayta
Vlada je potrdila spremenjeno uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, iz katere se umika šakal. Šakala se bo po novem trajnostno upravljalo po zakonodaji s področja lovstva, vlada pa je za ustrezno prilagoditev predpisov do 1. maja 2020 predvidela prehodno obdobje.
»V zadnjem desetletju se je vrsta razširila po Sloveniji in je v ugodnem stanju, zato je potrebno redno upravljanje populacije. To je mogoče že v okviru obstoječega sistema,« je tvitnila vlada.
Upravljanje divjadi temelji na rednem spremljanju stanja in se načrtuje z desetletnimi in letnimi načrti, kar zagotavlja celovito trajnostno gospodarjenje z vrsto, kot to predpisuje zakon o ohranjanju narave. Evropska zakonodaja strogega varstva za šakala ne zahteva, strokovne raziskave pa kažejo, da ni več razlogov za šakalovo zavarovanje v nacionalni zakonodaji.
Za upravljanje šakala je treba sicer ustrezno prilagoditi predpise o divjadi in lovstvu, hkrati mora biti sprejet tudi načrt upravljanja šakala. Za uveljavitev te spremembe je tako predvideno tudi ustrezno prehodno obdobje, sprememba se bo začela uporabljati s 1. majem 2020, je še zapisala vlada.
Za šakala trenutno pri nas velja sistem strogega varstva, hkrati ga uredba o določitvi divjadi in lovnih dob opredeljuje kot divjad. Tako je v državi za šakala nastala pravna kolizija: en predpis ga popolnoma varuje pred poseganjem v populacijo, drugi pa to omogoča.
»V zadnjem desetletju se je vrsta razširila po Sloveniji in je v ugodnem stanju, zato je potrebno redno upravljanje populacije. To je mogoče že v okviru obstoječega sistema,« je tvitnila vlada.
Upravljanje divjadi temelji na rednem spremljanju stanja in se načrtuje z desetletnimi in letnimi načrti, kar zagotavlja celovito trajnostno gospodarjenje z vrsto, kot to predpisuje zakon o ohranjanju narave. Evropska zakonodaja strogega varstva za šakala ne zahteva, strokovne raziskave pa kažejo, da ni več razlogov za šakalovo zavarovanje v nacionalni zakonodaji.
Za upravljanje šakala je treba sicer ustrezno prilagoditi predpise o divjadi in lovstvu, hkrati mora biti sprejet tudi načrt upravljanja šakala. Za uveljavitev te spremembe je tako predvideno tudi ustrezno prehodno obdobje, sprememba se bo začela uporabljati s 1. majem 2020, je še zapisala vlada.
Za šakala trenutno pri nas velja sistem strogega varstva, hkrati ga uredba o določitvi divjadi in lovnih dob opredeljuje kot divjad. Tako je v državi za šakala nastala pravna kolizija: en predpis ga popolnoma varuje pred poseganjem v populacijo, drugi pa to omogoča.
Šakal se je v Sloveniji prvič pojavil leta 1953, številčno in prostorsko pa se je močno razširil predvsem v zadnjih 10 letih. Trenutno jih pri nas živi več sto, razširjeni so po vseh regijah, največ jih je na Krasu, je poleti za STA pojasnil raziskovalec in profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Miha Krofel.
Takrat je ocenil, da sprememba zakonodaje šakala ne bo ogrozila, saj po primerih iz tujine vedo, da odstrel nima praktično nobenega vpliva na populacije šakalov.
»Na primer v Bolgariji letno odstrelijo 20.000 šakalov brez kakšnih opaznih učinkov. Raziskave iz Afrike so tudi pokazale, da šakali v odziv na odstrel povečajo svoje razmnoževanje, kar je verjetno glavni razlog, zakaj odstrel ni učinkovit. Populacijo šakalov so uspeli zmanjšati le v Izraelu, kar so dosegli z zmanjšanjem dostopnosti do hrane človeškega izvora (predvsem smeti in klavniških odpadkov),« je takrat dejal Krofel.
Takrat je ocenil, da sprememba zakonodaje šakala ne bo ogrozila, saj po primerih iz tujine vedo, da odstrel nima praktično nobenega vpliva na populacije šakalov.
»Na primer v Bolgariji letno odstrelijo 20.000 šakalov brez kakšnih opaznih učinkov. Raziskave iz Afrike so tudi pokazale, da šakali v odziv na odstrel povečajo svoje razmnoževanje, kar je verjetno glavni razlog, zakaj odstrel ni učinkovit. Populacijo šakalov so uspeli zmanjšati le v Izraelu, kar so dosegli z zmanjšanjem dostopnosti do hrane človeškega izvora (predvsem smeti in klavniških odpadkov),« je takrat dejal Krofel.
