Vode je že premalo za namakanje, plovbo in tudi manj nujne rabe

Inšpektorji za naravo in vode so zaradi sušnih razmer začeli poostreno nadzirati odvzem vode iz vodotokov pri zavezancih, ki imajo vodna dovoljenja. Poleg tega prednostno obravnavajo vse prijave, ki se nanašajo na nedovoljen odvzem vode iz vodotokov. Slovenija je namreč v obdobju hidrološke suše, ki se še zaostruje, so opozorili.

V prihodnje jih verjetno čaka vprašanje, kaj so ukrenili v primeru Soče, ki je po poročanju Primorskega dnevnika povsem presahnila pri sotočju z Vipavo. Soča ima na Goriškem zaradi dolgotrajne suše in skoraj dvomesečnega pomanjkanja padavin vse nižji pretok, poleg tega pri Ločniku večji del vode preusmerjajo v kanal Agro Gradiscano, od katerega je odvisna kmetijska proizvodnja na poljih in vinogradih med Gorico, Gradiščem in Krminom.

Ker v strugo spuščajo vse manj vode, je v v prejšnjih dneh Soča pri Sovodnjah popolnoma presahnila. Tako je po letu 2022 ponovno ostalo na suhem sotočje z Vipavo. Ker je presahnila Soča, je približno dvesto metrov pred sotočjem poniknila še Vipava, poroča Primorski dnevnik.

Zaradi dolgotrajnega obdobja brez padavin, visokih temperatur in manjšanja zalog vode v tleh se sušne razmere zaostrujejo po vsej Evropi. Vodnatost rek in vodotokov je že nižja, kot je običajno za ta letni čas, nekateri manjši izviri pa so že presahnili, je v današnji objavi na svojih spletnih straneh navedel inšpektorat za okolje in prostor.

Tudi na direkciji za vode so prejšnji petek opozorili, da na terenu zaznavajo ekstremno povečanje črpanja vode s potopnimi črpalkami iz strug za zalivanje in namakanje. Opozorili so, da takšna uporaba po zakonu o vodah predstavlja posebno rabo vode, za katero se zahteva pridobitev vodnega dovoljenja.

Vročina suši reke

Gladine padajo po vsej Evropi in tudi Severni Ameriki, poleg tega rekordi padajo tudi za območja požarov, za njihovo gašenje pa spet potrebujemo vodo. Veliko rek je tudi plovnih, zniževanje gladin pa seveda vpliva tudi na to.

Po dolgotrajnem vročinskem valu in suši je tako gladina reke Ren po vsej nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija zgodovinsko nizka, so danes sporočile oblasti. V bližnji prihodnosti ni pričakovati, da bi se gladina te najpomembnejše nemške celinske plovne poti znatno dvignila, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Namakanje ob zaostrovanju razmer ne bo več dovoljenje. FOTO: Leon Vidic

V Düsseldorfu je vodostaj najnižji doslej, in sicer 15 centimetrov, kar je znatno pod rekordnimi 20 centimetri, ki so jih izmerili pred le nekaj dnevi, so sporočili z urada za plovne poti in ladijski promet na Renu. Kritične vrednosti so izmerili na vseh štirih glavnih merilnih postajah v zvezni deželi. Višine vodostaja na posameznih postajah sicer niso neposredno primerljive, saj ni enotne ničelne točke za vsa merilna mesta, navaja dpa.

Vir za 20 milijonov ljudi

Gladina največjega vodnega zbiralnika v ZDA jezera Mead na meji med Nevado in Arizono je padla na najnižjo raven v zgodovini, kar po ocenah strokovnjakov predstavlja nov dokaz poglabljanja krize v porečju reke Kolorado, pa poroča televizijska mreža CNN.

Gladina jezera je v četrtek padla na 317,1 metra nadmorske višine, s čimer je presegla dosedanji rekordno nizek nivo 317,2 metra, izmerjen julija 2022, izhaja iz danes objavljenih podatkov ameriškega Urada za melioracije (US Bureau of Reclamation). Od nastanka umetnega jezera pred skoraj 90 leti gladina še nikoli ni bila tako nizka.

Ponekod kljub jezovom ne gre zajemati vode za gašenje. FOTO: Jože Suhadolnik

Jezero Mead je nastalo sredi 30. let prejšnjega stoletja po gradnji Hooverjevega jezu za elektrarno na reki Kolorado. Leži na meji med zveznima državama Nevada in Arizona ter z vodo oskrbuje več kot 20 milijonov ljudi.

Omejena vloga akumulacij

Na drugi strani so v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) opozorili na pomen akumulacij, ki naj bi bile večnamenske, uporabne za namakanje in gašenje, bogatile naj bi tudi podtalnico, predvsem pa zadrževale vodo, ki še prehitro odteče iz države. Njihovega pomena pa ne gre precenjevati.

Ne odpravljajo namreč vzrokov suše, ne zagotavljajo samodejno dodatne pitne vode in ne povečujejo nujno zalog podzemne vode. Njihova dejanska korist je odvisna od prostornine, načina obratovanja, razpoložljivega dotoka ter usklajevanja med energetiko, kmetijstvom, varstvom narave in zaščito pred nesrečami. V obdobju pogostejših vremenskih skrajnosti so zato lahko del širše politike upravljanja voda, ne pa samostojna rešitev za pomanjkanje vode.