Vremenoslovci vztrajajo pri vročinskih valovih

Sveže ali vroče: Prihodnji teden se bo vreme umirilo, prihaja toplota, a vode, ki jo prenaša, je v tleh in zraku veliko

Objavljeno
30. junij 2018 10.00
Posodobljeno
29. junij 2018 17.10
Poletje bo prineslo tudi vročinska obdobja. Foto Jure Eržen
Razmer za nadpovprečno veliko točo zdaj ni več. Zanjo je bilo ključnih nekaj tednov nadpovprečne toplote aprila in v začetku maja, ko so se segrela tudi tla in morje. Za stopinjo toplejši zrak sprejme 7 odstotkov več vode. April je bil 3 ali 4 stopinje Celzija toplejši od povprečja. V svetu se je število naravnih katastrof v 30 letih več kot podvojilo, z do 300 na več kot 700. Glavni vzrok je hitrejši vodni krog zaradi segrevanja.

Temperature v teh dneh pri nas niso ekstremne ali nadpovprečne. Na Češkem, Slovaškem in v Romuniji je že nekaj sledi suše, večina regije pa ima več težav z obilnim dežjem. Andreja Sušnik iz Agencije za okolje, ki vodi center za sušo, je povedala, da je trenutno pri nas koncentrirana vlaga, sezonske napovedi pa še vedno kažejo na večjo verjetnost vročinskih valov. Spremenljivost je velika, voda hitro izhlapi, tvori oblake, nato imamo v kratkem času obilne padavine, ki ohlajajo ozračje in tla.
 

Spoštujmo vodni krog


»Na sušo nismo pozabili. Največji primanjkljaj vode ima tradicionalno Primorska, težave so tudi na Dolenjskem in v Beli krajini, kjer razen toče ni bilo obilnih padavin,« je povedala Andreja Sušnik in opozorila, da se bo po tem koncu tedna otoplilo. Spremembe so bistveno hitrejše kot pred desetletji. Vodni krog je svetovna zgodba, vse spremembe, tudi pospešeno taljenje ledu na polih, vplivajo nanj. Če v preteklih tednih v Slovenijo ne bi pritekal hladnejši zrak, bi že imeli sušo.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je na vprašanje, ali ni zdaj v Sloveniji dovolj vode, da se nadaljuje sveže poletje z dežjem, odgovorila, da nas zanesljivo čaka tudi vroče in suho nadaljevanje poletja. »Naj nas tale začetek poletja ne zavede. Trenutno res nimamo težav z vodo, ampak v kmetijstvu se lahko vse hitro obrne. Imamo ogromno kmetijskih tal, ki so sposobna zadržati le malo od te vode. Tam kmetijska suša lahko nastopi že po enem tednu vročine. Pa še to, če imamo vročinski val, rastlinam niti voda ne pomaga, saj so zaradi ožigov in podobnega v vročinskem stresu,« je povedala. Dodala je, da se pri nas daljša obdobja vročine zaradi lege, gorovij in bližine morja praviloma končajo z neurji. »In smo že pri toči,« je opozorila.

Pospešeno taljenje ledu na polih vpliva predvsem na evropsko hladno polovico leta, zlasti na zime. To je dokaj potrjeno, je poudarila Lučka Kajfež Bogataj. Zagotovo ni brez vpliva tudi poleti. »Ne gre pa pri tem toliko za led kot za čedalje višje temperature na Arktiki. Razlika v temperaturi med ekvatorjem in poli se zmanjšuje, kar upočasnjuje in spreminja splošno kroženje zraka. To pomeni, da se ustaljeni vremenski vzorci spreminjajo. Zato se nam zdi, da je vreme 'zmešano' in da ni nič več ob pravem času oziroma da so ekstremi večji,« je pojasnila.
 

Tudi sami delamo škodo


Lokalno imajo velik vpliv urbanizacija, betoniranje in asfaltiranje tal. Voda vedno išče pot, škodo si lahko z neprimernimi rešitvami povzročimo tudi sami. Zelene površine vodo lahko zadržijo, zato morajo biti vsi ukrepi usklajeni. Andreja Sušnik vidi spremembo v ukrepih držav, saj so se škode zaradi naravnih katastrof (poplave, suše, plazovi, neurja in toče) v treh desetletjih početverile. »Ko je toliko škod, se razmišljanje spremeni, vse države so se zganile,« je poudarila.

Lidija Globevnik s fakultete za gradbeništvo in geodezijo je dejala, da bo poletje zaznamoval dež, saj je veliko vode. Vreme je v mejah pričakovanih variacij, težava pa je, da si ljudje želimo jasno predvidljivost in stalnost vremena. »Izgubljamo sposobnost prilagajanja na vremenske razmere,« je povedala strokovnjakinja za vode.

Vse je povezano. Kmetijska suša povzroča gospodarsko škodo, a ni nujno povezana z vodnim krogom. Kmetje lahko uporabljajo tudi preveč pesticidov in umetnih gnojil ter s tem osiromašijo prst. Lidija Globevnik je opozorila tudi na živinorejo, ki zahteva gojenje koruze, ta pa potrebuje veliko vode. »Koruzo množično sadijo, kar onesnažuje in škoduje vodnemu krogu, kmetje pa za to dobijo subvencije. To ni samo vodni, je tudi prehrambni krog,« je poudarila in dodala, da običajno razmišljamo le o tem, da je treba nekaj ukreniti z vodo. Ta namreč prva pokaže težave.

Tudi Lučka Kajfež Bogataj je opozorila, da je treba iskati rešitve skupaj. V Črnomlju in okolici je toča v 15 minutah povzročila za 20 milijonov evrov škode. »To je igra številk, ki zdaj že kaže, da je ceneje več vložiti v preventivo,«​ je poudarila in dodala, da zdaj v istem času namesto 50 milimetrov vode pade 100 milimetrov vode, da imamo »slap nad hišo«​. Vsi standardi za gradnjo, ki bo, denimo, odporna na 100-letne poplave (to pomeni odstotek verjetnosti, da se bodo ponovile vsako leto), so zdaj zastareli in nevarni. 100-letna voda je danes 20-letna.
 

Vodi ne damo prostora


Spodbude za ekološko pridelavo in boljša semena Lidija Globevnik vidi kot dobro rešitev, saj le družbeni krog, sodelovanje in povezovanje vodijo v boljšo prihodnost. »Ni ene rešitve, kot je velika akumulacija vode, vodo je treba distribuirati po malo in skupinsko. Poplav ne moremo preprečiti, lahko le zadržimo vodo tam, kjer ne bo delala škode. To je družbeni dogovor,« je povedala. Naravno stanje rek so že pred 500 leti začeli spreminjati z mlini in kanali zanje. Prej reke niso tekle po enem koritu, doline so bile polne manjših strug, ki so nosile prod. Zdaj so reke kanalizirane, voda pa prestopi bregove ali teče iz kanalizacijskega omrežja ob vsakem večjem deževju.»Boj z vodami na način kanaliziranja in čiščenja strug je Sizifovo delo, ki nikoli ni končano,« je poudarila in opozorila, da nikjer nimamo ali nočemo dati prostora za razlivanje vode.

Da je skupen dogovor nujen, kaže primer Avstrije. Gozdarji upoštevajo navodila, težave pa so z lovci, ki bi imeli v gozdovih več srnjadi in jelenjadi pa nobenega plenilca. Vendar srnjad in jelenjad škoduje gozdu, ker se hrani z mladikami, poleg tega se številčnost rastlinojedcev kaže tudi v fekalnem onesnaženju vodotokov. Poljaki imajo drugačno težavo. Za čiščenje vodotokov je nekoč skrbel plavajoč led, zdaj tega ni več. Pretočnost rek se tako zmanjšuje, kar povečuje nevarnost poplav.
 

Toča je spet verjetna


Če bo prišlo obdobje višjih temperatur, bodo znova nastale razmere za točo. Dotok vlage na osem kilometrov višine je v toplem ozračju in tleh bistveno obilnejši, dovolj toplote omogoči trajnejši vzgon zraka, ki drži ledene kristalčke tako dolgo visoko v zraku, da se oblikujejo velike krogle ledu. V preteklih letih so bila močna neurja julija in avgusta kar pogosta. Po napovedih so verjetna tudi letos. Vlage je v zraku namreč dovolj, manjka le toplote. Verjetnost za vročinski val in uničujočo točo je zdaj dvakrat večja kot pred nekaj desetletji.

Na vprašanje, ali gozd lahko prepreči uničujočo točo, je Lučka Kajfež Bogataj odgovorila, da je Slovenija pri verjetnosti toče precej enakopravna z drugimi. V tej regiji imamo edini 60 odstotkov ozemlja poraslega z gozdom, pa imamo še vedno točo. Tudi nad gozdom pada, vendar tam ni kamer, pa tudi toliko škode ne naredi. »Da bo gozd uravnaval vodni krog tako, da ne bo toče, je iluzorno pričakovati,« je poudarila.
 

Vročina pomeni gospodarsko škodo


Pripravljeni nismo niti na vročinske valove. Le dva od 159 vprašanih kmetov med poletnimi meseci nista imela težav. Kar 136 se jih čezmerno poti, 127 jih čuti žejo, 92 utrujenost, 43 jih je v večjem stresu, 42 pa jih doživi vrtoglavico. Podnebne spremembe so dejstvo in prav tako vročinski valovi, ki jih bo še več, bodo pogostejši in intenzivnejši, pojavljali se bodo prej in pozneje ter tam, kjer jih do zdaj ni bilo. Nujni so opozorilni sistem za ekstremne temperature in programi obvladovanja nevarnosti v podjetjih.

V kmetijstvu je zaradi narave dela težko preložiti delo na hladnejša obdobja, ozaveščenost v podjetjih pa je premajhna, ne vedo, da s slabimi razmerami izgubljajo denar. Delodajalci bi morali razumeti, da ukrepi niso strošek, temveč edini način za ohranitev produktivnosti. S to temo se je letos začela ukvarjati tudi Svetovna meteorološka organizacija.

Na Biotehniški fakulteti so analizirali tudi mestno okolje na podlagi podatkov za Ljubljano in Celje med 1961 in 2015. Enotna definicija vročinskih valov se v Sloveniji in po svetu še ne uporablja, zato so za  vročinski val določili pet zaporednih dni z najvišjo dnevno temperaturo zraka, enako ali višjo od 29,5 stopinje Celzija. Najkrajši vročinski val tako lahko traja pet dni. Junija se je vročinski val v Celju prvič pojavil leta 1996, od takrat pa skoraj vsako leto. V prvi polovici obdobja so vročinski valovi le izjemoma segli v drugo polovico avgusta, po letu 1991 pa to ni nič nenavadnega.

Prav tako je v prvi polovici obdobja vročinski val izjemoma nastopil v dveh zaporednih letih, medtem ko po letu 1991 v Celju ni bilo vročinskega vala le v letih 1995 in 1997. Primerjava 25-letnih obdobij 1961 do 1985 in 1986 do 2010, kaže, da je v Ljubljani v prvem nastopilo 16 vročinskih valov in v Celju 10, v drugem pa v Ljubljani 45 in v Celju 31. »Na splošno lahko rečemo, da se razmere drastično spreminjajo,« so zapisali na Biotehniški fakulteti.
 

Bakterije tudi sodelujejo


Mikrobiolog Gorazd Pretnar je prepričan, da bo človeštvo prisiljeno pogozdovati planet. Dežne kaplje ali toča ne nastanejo brez kondenzacijskih jeder. To so lahko prašni delci, pelod, saharski pesek, mikroplastika pa tudi bakterije. »Ko vzamemo kompaktno zrno toče ali zajamemo pest snega, najdemo v njem 80 vrst viabilnih bakterij. Temu pravimo biopercipitacija, biološko povzročen dež,« je povedal Pretnar in opozoril na eno izmed bolj prepoznavnih bakterij Pseudomonas syringae, ki je razvila sposobnost tvorbe dveh encimov, ki ji omogočata zamrznitev vode pri 6 stopinjah Celzija. Te bakterije med drugim uporabljajo za zasneževanje smučišč.

Svojo sposobnost te bakterije uporabljajo predvsem za to, da pridejo do hrane, zamrznejo namreč vodo pod povrhnjico sadeža. Tako nastanejo črne pike na paradižniku in drugih rastlinah. Zato so te bakterije škodljivec v kmetijstvu. »Bedasti agronomi bi se tega znebili tako, da bi vzgojili bakterije brez genov za tvorbo dveh proteinov in jih množično naselili na polja, da bi ta vrsta prevladovala. Kaj lahko pričakujemo od tega? Sušo. To je strel v koleno in v glavo. Zelo kratkovidno razmišljanje,« je poudaril Pretnar.

Pseudomonasi končajo v zraku zaradi vetra, pa tudi denimo zaradi hoje, pobiranja pridelkov ali vojaških vaj z eksplozijami. »Če je pravi, bo zamrznil kapljice, in tako bodo nastali kristalčki ledu in oblaki, ki bodo nekje spustili vodo,« je pojasnil Pretnar. Lahko pa oblaki prinesejo tudi točo. »Če smo nekje uničili ekosistem in je pseudomonasa več, lahko zamrzne večje količine vode in dobimo točo,« je odgovoril Pretnar.

Navedel je izkušnjo profesorja v Indiji. Na pobočju so posekali gozd in posadili čajevce. V določenih delih leta so potem vedno imeli točo. Ko obirajo čajevce, je na pobočju tisoč ljudi, ki s hojo in obiranjem listov dvigujejo v zrak prah in bakterije. Po pobočju vedno piha vzgonski veter, ki prinaša vlago, bakterije in prah pa so kondenzacijska jedra. »Od tu naprej se je popraskal po glavi in ugotovil, da vrači, ki so nagnali cela plemena plesat za dež na točno določen način, da so dvignili dovolj kondenzacijskih jeder, niso bili povsem brez pameti,« je povedal Pretnar in dodal, da nimajo le pseudomonasi sposobnosti zamrzovanja vode.
 

Imamo biološko uro?


Da je vse povezano, je poudaril tudi Pretnar. Velike koncentracije ogljikovega dioksida se topijo v morski vodi, kar spreminja njen pH. To bo verjetno povzročilo nekaj sprememb v morjih, kjer so nosilna vrsta virusi. »Ne smemo pozabiti še nečesa. Virusi imajo biološko uro. Ta je sinhronizirana v njihovi vrsti, skoraj do ure natančno. Ko pride pravi čas, denimo jesensko deževje, lahko določena skupina ukaže bakterijam, ki jih gostijo, naj se ubijejo,« je povedal Pretnar.

Mikrobiološki filozofski pogled na človeško vrsto je, da smo mi za mikrobe nekaj takega, kot so krave za nas. Lepo skrbijo za nas, pomagajo v prebavnem sistemu, skrbijo za naš imunski sistem, pomagajo pri razmnoževanju. »Na koncu nam lahko vgradijo tudi biološko uro in bomo njihova gostija,« je opozoril Pretnar. Prepričan je, da bodo mikrobiologi prihodnji meteorologi, da bomo pogozdovali, pri čemer bodo mikrobiologi povedali, katera je prava združba, ki bo ugodno vplivala na vreme in rast. Pri tem se ne bomo več vznemirjali zaradi nekaj pikic, ki jih povzročijo pseudomonasi.