Tiskane izdaje
Sundski pangolin, nežno bitje, ki nikomur razen mravljam, s katerimi se hrani, noče nič hudega, lahko izumre, še preden bi večina od nas slišala zanj. V Indoneziji ga poznajo še predobro. V petih letih so zasegli 35.000 pangolinov, ki so najpogosteje preprodajane živali.
Njihovo meso na Kitajskem velja za kulinarično posebnost, luske pa so sestavina tradicionalne medicine. V zadnjih dveh desetletjih se je populacija pangolinov v JV Aziji zmanjšala za prek 80 odstotkov, podoben padec se ji obeta v prihodnosti, napoveduje Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN), ki vsako leto objavi posodobljen seznam ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Na njem je več tisoč vrst, ki jim grozi izumrtje.
Poslednji severni beli nosorog
V prihodnjem letu bi lahko za vedno izgubili severne bele nosoroge (edini ostareli samec živi strogo zavarovan v rezervatu v Keniji), najmanjšo pliskavko vaquito (v Kalifornijskem zalivu jih plava le še 60, pogosto so postranske žrtve nezakonitega ribolova v Mehiki), rečni delfin iz reke Jangce pa je v divjini verjetno že izumrl.
IUCN je za letošnji seznam pregledal varstveni status 91.000 vrst. Ogroženih je 25.821, od tega 5583 kritično, kar pomeni, da obstaja izjemno visoko tveganje za njihovo izumrtje v divjini. 866 vrst je že izumrlih, letos je ta usoda doletela tri vrste plazilcev z avstralskega Božičnega otoka, najverjetnejši razlog za to so invazivne vrste. Od začetka sestavljanja seznama je 69 vrst izumrlo v divjini, posamezni osebki ali pari pa še živijo v ujetništvu, kjer jih poskušajo namnožiti in ponovno naseliti v njihove prvotne habitate.
Prekomerni ribolov iztreblja delfine in pliskavke
Novi vrsti na rdečem seznamu sta iravadski delfin (orcaella brevirostris) in brezplavuti delfin (neophocaena phocaenoides), ki poseljujeta nizke obalne morske vode, pomešane s sladkovodnimi pritoki v JV Aziji. Vrsta oposuma iz Avstralije (pseudocheirus occidentalis) pa je zdrsnila iz skupine ranljivih med kritično ogrožene, saj se je populacija v zadnjem desetletju zaradi vse bolj suhega in vročega podnebja zmanjšala za 80 odstotkov.
Da se okoljevarstvena prizadevanja izplačajo, pa govori izboljšanje statusa dveh vrst novozelandskih kivijev, ki sta napredovali iz skupine ogroženih med ranljive ptičje vrste. Njuni populaciji sta leta 1995 imeli 160 osebkov, zdaj sta se predvsem zaradi prizadevanj državnih in skupnostnih okoljevarstvenih projektov ter uspešnega nadzora nad njihovimi plenilci okrepili na okoli 450. Na Novi Zelandiji je izumrlo že preko 40 endemičnih vrst ptic, številne druge so ogrožene.
Ogroženi divji riž, pšenica in jam
Na rdeči seznam so bile uvrščene tudi tri sorte divjega riža, dve sorti divje pšenice in 17 tipov divjega jama. Glavni vzrok ogroženosti večine vrst s seznama so človeške dejavnosti, kot so netrajnostno kmetijstvo, ribištvo in podnebne spremembe, navaja IUCN.
Vrste izumirajo hitreje kot kdaj prej v zgodovini človeške civilizacije, je ponovil že večkrat izrečeno opozorilo vodja oddelka, v katerem sestavljajo seznam, Craig Hilton-Taylor. Do konca tega desetletja namerava IUCN pregledati varstveni status 160.000 vrst.
Sumatra, vroča točka izumiranja vrst
Vrste, ki so se v kolektivnem spominu zasidrale kot tiste, ki jim grozi izumrtje, so na rdečem seznamu že dlje. Med njimi jih je več s Sumatre, ki je vroča točka izumiranja vrst. Kritično ogroženi so sumatrski tiger, orangutan in nosorog. Slednjih je v divjini manj kot 250.
Še zlasti slabo se piše človeku podobnim opicam. Kritično ogrožene so štiri od šestih: vzhodna nižinska gorila, zahodna nižinska gorila, bornejski in že omenjeni sumatrski orangutan. Število vzhodnih nižinskih goril, največjih primatov, se je v zadnjih 20 letih zmanjšalo za 70 odstotkov. Gorske gorile, ki poseljujejo epicenter afriške svetovne vojne - trikotnik med Demokratično republiko Kongo, SZ ugando in JZ Ugando - so kritično ogrožene že od leta 1996. V naravi jih je okoli 880, vendar so edine človeku podobne opice, katerih število se povečuje.
Malezijskih tigrov, ki so prav tako kritično ogroženi, je le še med 250 in 340, od teh jih je za razmnoževanje sposobnih med 80 in 120. Južnokitajski tiger pa je v divjini verjetno izumrl, a IUCN še vedno dopušča drobno možnost, da so popisovalci spregledali kakšnega, ki se pred človekom skriva v vse redkejših goščavah. Še v 50. letih je bilo teh tigrov štiri tisoč, v vrtinec izumiranja pa jih potegnilo prepričanje, da so škodljivci, ki uničujejo človeško premoženje.
Najhitreje izumirajoči sesalec pa je tatarska sajga, ki poseljuje polpuščavske stepe v JV Evropi in srednji Aziji. N Na Kitaskem je že izumrla v 60. letih, v Ukrajini pa v 18. stoletju. Preostale populacije, ki živijo razkropljene v Rusiji, Uzbekistanu, Kazahstanu, Turkmenistanu in Mongoliji, so se v zadnjih desetih letih zaradi krčenja življenskega prostora, bolezni in porušenega ravnotežja med samci in samicami, zmanjšale za 80 odstotkov in še vedno upadajo. Pred izumrtjem jih za zdaj še rešuje hitro obnavljanje, saj samice običajno skotijo dvojčke.
