Vsi smo amaterski meteorologi

Ekstremnih dogodkov je vse več, za dodatno vidnost skrbijo družbena omrežja.

Objavljeno
17. julij 2019 06.00
Posodobljeno
17. julij 2019 11.02
Prihaja nov vročinski val. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Maja Prijatelj Videmšek, Borut Tavčar
Maja Prijatelj Videmšek, Borut Tavčar
Ljubljana – »Vreme se nas je dotaknilo, počutimo se ogrožene. Niti poletni dež ne pride tako prijazno kot nekoč, turbulentnost, intenzivnost in pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov se veča. Zdaj so v nevarnosti tudi človeška življenja, lahko te odpihne z ležalnikom s plaže v Grčiji ali zalije poplava.«

S temi besedami je univerzalno nevarnost podnebne krize, ki na različne načine že zdaj vpliva na vsakega od nas, ponazorila Andreja Sušnik z agencije za okolje (Arso). Ali kot je zapisal založnik knjige The Uninhabitable Earth (Nenaseljiva Zemlja) avtorja Davida Wallacea-Wellsa: v krajšem obdobju, kot boste odplačali kredit, ki ste ga sklenili letos, boste priča smrti zaradi vročinskega udara, lakoti, boleznim, ki jih prinaša podnebno segrevanje, in zastrupljenemu zraku. Sliši se apokaliptično, vendar je vse res. »Stvari so hujše, veliko hujše, kot si mislite.«

Tudi podnebje pri nas se spreminja. Ključno vlogo imajo globalne podnebne spremembe, ki jih pospešujemo z dejavnostmi, zlasti kurjenjem fosilnih goriv. To je dejstvo, s katerim se bodo morali sprijazniti tudi podnebni skeptiki, če ne prej, ko jim bo vdrla v hišo narasla voda iz bližnjega potoka. Ekstremni vremenski dogodki so čedalje pogostejši, saj se Slovenija segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja; v zadnjih 60 letih se je povprečna temperatura zraka dvignila za dve stopinji Celzija. Ljubljana je bila v nedavni raziskavi omenjena kot mesto, ki se bo do leta 2050 najbolj segrelo.


Preberite tudi:
Vremena se že bojimo


Tehnologija nas ne more rešiti


Po projekcijah Arsa se bo do konca 21. stoletja število in trajanje vročinskih valov pri nas povečalo, gladina morja dvignila za od pol metra do enega metra, povečali se bosta jakost in pogostost izjemnih padavin ter s tem nevarnost poplav, po drugi strani pa jakost kratkotrajnih suš.

image
Osvežiti se bo treba večkrat. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


»Nekoč smo imeli vročinski val na dve leti, zdaj nas zadene v službi, ko je treba biti dejaven, kar je že težava,« je povedala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj in dodala, da so tudi neurja hujša. Mogoče ne v Ljubljani, vprašajte pa koga na Ptuju, ki mu je v dveh letih trikrat stolklo streho. Ekstremi vzbujajo strah, ob njih se počutimo nemočne, povzročijo tudi neposredno škodo. Hkrati ljudje ugotavljajo, da nas tehnologija ne more rešiti. »Narava zmaga,« je opozorila Lučka Kajfež Bogataj.


Vreme je bolj vidno


Vreme ni postalo novica z naslovnic le zaradi težav, ki jih povzroča, ampak še zaradi nečesa drugega. »Tako kot smo postali strokovnjaki za zdravstvo s pomočjo googla, smo zaradi Arsovih aplikacij, spletnih strani z radarskimi slikami padavin in družbenih omrežij naenkrat vsi strokovnjaki za vreme,« je dejal antropolog Dan Podjed z ZRC SAZU. Včasih so bila edina referenčna točka za vremensko napoved večerna poročila dan prej. Če nas je ujel dež, smo se skrili pod streho, danes pa lahko v živo spremljamo, kako se približujejo dežni oblaki, in se pripravimo nanje. Vreme je veliko bolj vidno in bolj sooblikuje naš vsakdan, čeprav so bile včasih dejavnosti bolj odvisne od vremena, pravi avtor knjige Videni.

Spremljanje vremenskih ujm v realnem času vzbuja strahospoštovanje, hkrati pa prinaša užitek. Očitno je naše življenje precej dolgočasno, je pripomnil Podjed. Druga plat objavljanja fotografij in posnetkov podivjanih voda, razkritih streh, uničenih avtomobilov in toče, velike kot teniška žogica, na facebooku, twitterju in instagramu je, da hočejo ljudje svojo nesrečo pokazati drugim. Zato so posledice videti hujše, kot so v resnici, oziroma pritegnejo pozornost tudi dogodki, ki si ne bi zaslužili priti do javnosti.

V intenzivnem spremljanju čedalje bolj kompleksnega in kaotičnega vremena je prepoznati tudi obupno željo po nadzoru nad stvarmi (okoljem, naravo), ki so nam že ušle iz rok.
 

Prihodnji teden nov vročinski val


V začetku prihodnjega tedna bo k nam iznad Sredozemlja začel dotekati zelo topel zrak, ki bo povzročil nov vročinski val. Ekstremnih temperatur kot 26. junija, ko smo marsikod po Sloveniji imeli junijske ali absolutne poletne vročinske rekorde, ne bo, lahko pa pričakujemo temperature med 33 in 34 stopinjami Celzija, na Primorskem še kakšno stopinjo več, v alpskem svetu pa kakšno stopinjo manj, je povedal dežurni meteorolog pri Arsu Jure Cedilnik.

Vročinski val bo trajal od ponedeljka do petka. Zrak bo precej suh, zato bo možnost ploh ali neviht zelo majhna. Jutra, ki so zadnje dni nekoliko bolj sveža, bodo prav tako toplejša.

Vročinski valovi, ki trajajo en teden, v drugi polovici julija in prvi polovici avgusta niso nič nenavadnega, dodaja Cedilnik.