Z nekaj domišljije lahko plastične odpadke uporabimo znova

Vredno je upoštevati znani nasvet: zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj. 

Objavljeno
26. julij 2018 17.20
Posodobljeno
26. julij 2018 17.39
Umetniško delo, ki opozarja na problematiko platičnih odpadkov. FOTO: AFP
Saša Senica, Maja Prijatelj Videmšek
Saša Senica, Maja Prijatelj Videmšek
Plastika je med najbolj vsestranskimi materiali in nič čudnega ni, da se je razmahnila v vse pore našega življenja. A ker jo je toliko in ker, potem ko odsluži svoje,  pristane tam, kjer ne bi smela, je postala bolezen današnjega časa. 

Koščke plastike so našli tudi na najbolj oddaljenih kotičkih našega planeta, našli so jih v želodcih ptic, ki jih je umorila, mikrodelce plastike so našli v vodi, ki jo pijemo. Problem plastike je, da je težko razgradljiva. Večina kadarkoli proizvedene plastike v takšni ali drugačni obliki še vedno obstaja, saj se razkraja stoletja. 

Petkovo Delo bo posvečeno tudi okolju, saj nam ni vseeno kakšen planet bomo zapustili zanamcem. Lahko vnetljive pnevmatike v Kidričevem, 28 nesaniranih odlagališč odpadkov, visoke koncentracije težkih kovin v Bukovžlaku, dovoljen sežig odpadne plastike in olj v Trbovljah, čezmeren hrup in neupoštevanje javnosti v postopkih so le najbolj v nebo vpijoči primeri slovenskih kršitev okoljskega prava EU in zamud pri prenosu evropske zakonodaje v domačo. 19 od 40 postopkov, ki jih Evropska komisija (EK) vodi proti naši državi, je s področja okolja. Slovenija je doslej imela »srečo«, saj za kršitve ni odštela niti centa. A to se lahko hitro spremeni, morda že v primeru odpadnih gum v Kidričevem, ki ga je EK predala sodišču EU.

Odpadki se nam vračajo z vseh strani, a ne vemo, kaj bi z njimi. O tistih, ki se izognejo uradnemu sistemu zbiranja, tudi presenetljivo malo vemo. Nimamo nacionalnega registra divjih odlagališč, starih industrijskih bremen, ne spremljamo količine odpadkov v rekah in morju. Stanje krotijo prostovoljci v številnih čistilnih akcijah, ki so sicer dobrodošle, a potrebujemo rešitev na sistemski ravni. Ali to predstavlja sežigalnica, o kateri razmišljajo v Tešu? Dejstvo je, da recikliramo le polovico odpadkov, ki jih proizvedemo, preostale za velik denar izvažamo na sežig v tujino. A prebivalci Šaleške doline, ki že tako trpijo zaradi življenja v degradirem okolju, temu ostro nasprotujejo.


Priznati je treba, da je včasih nepogrešljiva, spet drugič pa je povsem nepotrebna. Res morate piti prek slamice, ki nato po nekaj minutah uporabe roma v koš za smeti? Podobno velja za celotno skupino izdelkov za enkratno uporabo. 

Pa vendar, če že ne gre brez plastike, vam ponujamo nekaj primerov, kako jo z nekaj spretnosti znova uporabiti. 

Takole simpatično lahko poslikate dno plastenke, v njo nasujete nekaj zemlje in posadite kakšno zelišče, ki vam bo na voljo pri kuhanju:

image
Lončki za zelišča ali rožice z dna plastenke. FOTO: Shutterstock


Še drug primer, kako plastenko uporabiti za lonček za rože:

image
Tudi tako lahko uporabite plastenke. FOTO: Shutterstock


S preoblikovanjem kakšne večje plastenke, ki ji dodate še nekaj semen, lahko zelo razveselite ptice:

image
Ptičja krmilnica. FOTO: Shutterstock


Z nekoliko več spretnosti, je mogoče zgraditi tudi hiško iz plastenk: 

image
Hišica iz plastenk. FOTO: Shutterstock


Plastenke uporabljajo tudi namesto zidakov: 



Če zbirate zamaške od plastenk, ki jih ne podarite v humanitarne namene, lahko sestavite tudi umetniško delo: 

image
Mozaik iz plastičnih pokrovčkov. FOTO: Shutterstock


No, potem ko bodo tudi znova uporabljeni odpadki postali smeti, jih pa pravilno uvrstite v zabojnike, saj imajo tako večjo možnost, da postanejo del verige recikliranja. 

​Kakšne so pa vaše ideje? Zapišete jih lahko v komentarje.