Z nižjimi temperaturami pride tudi slabši zrak

Ljubljana – Po letu 2000 predvsem v mestih na Agenciji za okolje (Arso) opažajo trend zmanjševanja vsebnosti delcev v zraku. A jasno sliko meglijo različne meteorološke razmere po letih, denimo boljša ali slabša prevetrenost dolin, kar otežuje tudi analize uspešnosti ukrepov.

Dolgoročni trend zmanjševanja ravni delcev v zraku (PM10 in PM2,5) na Arsu pripisujejo predvsem zmanjšanju izpustov iz industrije. Izrazit primer so Trbovlje, kjer sta ugasnila največja vira delcev, termoelektrarna in cementarna. »Zaradi vpliva meteorološke variabilnosti je spremembe ravni v letnem ali še krajšem obdobju težko povezati z učinki ukrepov. Najvišje ravni delcev so v celinskem delu Slovenije, na Primorskem so ravni delcev zaradi boljše prepihanosti nižje, hkrati pa je potreba po ogrevanju manjša in s tem tudi izpusti malih kurilnih naprav,« pravijo na Arsu.

Ključni primerne kurilne naprave in goriva

Podatkov o načinih kurjenja v Sloveniji ne zbira nihče, tudi v EU je bilo o tem opravljenih le nekaj študij. »Na Arsu tako lahko le strokovno ocenimo, da bi k zmanjševanju izpustov delcev precej pripomogla pravilna uporaba malih kurilnih naprav in uporaba primernih goriv. Vsekakor bo v Sloveniji primerno kakovost zraka mogoče doseči le z intenzivnim izvajanjem širokega nabora uravnoteženih in sorazmernih ukrepov, ki jih predvidevajo tudi načrti za kakovost zraka,« dodajajo na Arsu. Te načrte je pripravilo vseh sedem območij s čezmerno onesnaženim zrakom, Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Zasavje (Trbovlje, Hrastnik in Zagorje).

Onesnažen zrak vpliva na zdravje in počutje ljudi bolj kot drugi okoljski vplivi. Slovenija se glede delcev uvršča med države Evropske unije z bolj onesnaženim zrakom, v vrhu je po izpustih delcev na prebivalca in tudi na enoto površine. Visoki izpusti delcev so predvsem posledica močno razširjene uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah gospodinjstev. Na povišane ravni delcev v zraku vplivajo tudi neugodne vremenske razmere v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah, kjer so pogosti izraziti temperaturni obrati. Takrat lahko že manjša gostota izpustov povzroči čezmerno onesnaženost zraka. Z Arsa je tudi zato v teh dneh prišel poziv občinam, naj se odpovejo novoletnim ognjemetom.

Povsod preseganja

Preseganja dnevnih mejnih vrednosti so omejena na hladni del leta, ko so meteorološke razmere še posebno neugodne, hkrati pa zrak onesnažujejo male kurilne naprave, ki imajo v Sloveniji kar dvetretjinski delež v skupnih izpustih delcev. Delci se navadno ne selijo daleč. Tako je število dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo delcev PM10 v Velenju kar petkrat nižje od tistega v Celju. V zadnjih petih letih je bilo dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10 preseženo na skoraj vseh stalnih merilnih mestih v urbanem okolju, razen na Primorskem in v Velenju, kjer daljinsko ogrevanje nadomešča manjše kurilne naprave. Letna mejna vrednost za delce PM10 je bila po letu 2008 presežena le na merilnem mestu Ljubljana Center, ki pa je izpostavljeno izpustom prometa.

Na Primorskem izpuste znižuje tudi manjša poraba goriv za ogrevanje, ker so temperature višje. Na enak učinek merijo tudi spodbude Eko sklada za degradirana območja. Največ spodbud je bilo v treh letih namenjenih toplotni izolaciji fasad, zamenjavi oken, ureditvi prezračevanja z uporabo odpadne toplote, nekaj manj v toplotne črpalke in sončne kolektorje. Eko sklad spodbuja tudi zamenjavo peči na drva in pelete z učinkovitejšimi gorivi in tudi nakup električnih avtomobilov. Pri teh so bila precej v prednosti podjetja. Vsaj en električen avtomobil so kupili na vsakem od sedmih območij. Občine kupujejo avtobuse, vendar je le občina Kranj kupila hibridnega, druge gredo na plin in celo dizel.