Z večjim odstrelom naj bi zmanjšali število konfliktov
Odločbi za odstrel 115 medvedov do konca septembra bo sledila nova. Cilj je do leta 2023 zmanjšati populacijo na 800 osebkov.
Odpri galerijo
Medvedi
Do konca septembra bodo lahko lovske družine in upravljalci lovišč s posebnim namenom odstrelili 115 medvedov. Agencija za okolje (Arso) je prejšnji teden izdala dovoljenje za odstrel medvedov, ki temelji na strokovnih izhodiščih za upravljanje medveda, oblikovanih znotraj strokovne in interesne delovne skupine v okviru okoljskega ministrstva.
Podlaga za poseg v populacijo rjavega medveda je v sedmem členu uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Pred izdajo dovoljenja je Arso moral pridobiti strokovno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije in pisno stališče Zavoda RS za varstvo narave.
Za poseg v populacijo je moral ugotoviti tudi, ali so bili izpolnjeni trije pogoji, ki omogočajo odstrel: da ni druge zadovoljive možnosti, da odstrel ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacije, ter da gre za vsaj enega od v prvem odstavku sedmega člena uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah naštetih razlogov, npr. preprečitev resne škode, zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi, selektivni in omejeni odvzem živali iz narave, pojasnjujejo na Arsu. »Odvzem iz narave z odstrelom je mogoč, ker je bilo ugotovljeno, da ni druge zadovoljive možnosti in da poseg ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacije,« še dodajajo.
Odstrel bo izveden zaradi povečanja števila konfliktov, ki so posledica velikih gostot – v delih območja presegajo 0,5 osebka na kvadratni kilometer – in značilnosti znotrajvrstnih odnosov med medvedi. »Ob nespremenjeni rodnosti in smrtnosti začnejo močnejši osebki izrivati ostale, ki se širijo v različne smeri. Ker so poselili območja, ki jih poseljuje tudi človek, se je število konfliktov povečalo,« razlaga dr. Klemen Jerina z biotehniške fakultete, ki je pripravil strokovna izhodišča za upravljanje medveda v sodelovanju s strokovnjaki z gozdarskega inštituta in zavoda za gozdove.
Številčnost medvedov je v zadnjih desetih do 15 letih naraščala in ni videti, da bi se vrsta samoomejila, pravi Jerina. »Spremenila se je tudi prostorska razporeditev. Imamo veliko gostoto medvedov tudi na gosto poseljenih območjih, česar ljudje ne sprejemajo. Prav tako se čedalje več medvedov človeka ne boji več. Zato ni druge možnosti kot odstrel,« meni.
Z naraščanjem številčnosti medvedov narašča tudi število konfliktov. V zadnjem desetletju so se po pojasnilih Arsa povečevali vsi glavni tipi konfliktov z medvedom. Največ konfliktov je evidentiranih na območjih, kjer so se gostote medveda v zadnjem desetletju povečale in so razmeroma gosto poseljena. Naraščali so skupne škode na premoženju, pogostnost kriznih dogodkov z medvedom s posredovanji intervencijske skupine ter skupni konflikti.
Arsova odločba o kvotnem odstrelu predvideva največjo intenzivnost odstrela tam, kjer je največ konfliktov. Sledile ji bodo predvidoma nove odločbe, saj strokovna izhodišča predvidevajo zmanjšanje zdajšnje, okoli tisočglave medvedje populacije, na 800 osebkov do leta 2023. S tem naj bi se zmanjšali tudi konflikti, ki se, po podatkih ekspertize, dodatno povečajo, ko populacija preseže 630–700 osebkov.
Seveda odstrel ni edini upravljalski ukrep, poudarja Jerina. Intenzivno se dela tudi na preprečevanju konfliktov, pred ponovno javno razpravo sta strategija in akcijski načrt upravljanja medveda. Jerina sicer pričakuje, da bo tudi ta Arsova odločba končala pred upravnim sodiščem, a če se bo to zgodilo, upa, da bo to upoštevalo izvedensko mnenje.
V društvu za dobrobit živali Anima so dovoljenje za odstrel medvedov že označili za nezakonito in da spodbuja krivolov. »Dovoljenje za odstrel je zločin. Imenujejo pa ga dovoljenje za umik iz narave. Kam umaknejo medvede? Na menije prestižnih restavracij,« opozarjajo v društvu.
Podlaga za poseg v populacijo rjavega medveda je v sedmem členu uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Pred izdajo dovoljenja je Arso moral pridobiti strokovno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije in pisno stališče Zavoda RS za varstvo narave.
Za poseg v populacijo je moral ugotoviti tudi, ali so bili izpolnjeni trije pogoji, ki omogočajo odstrel: da ni druge zadovoljive možnosti, da odstrel ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacije, ter da gre za vsaj enega od v prvem odstavku sedmega člena uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah naštetih razlogov, npr. preprečitev resne škode, zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi, selektivni in omejeni odvzem živali iz narave, pojasnjujejo na Arsu. »Odvzem iz narave z odstrelom je mogoč, ker je bilo ugotovljeno, da ni druge zadovoljive možnosti in da poseg ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacije,« še dodajajo.
Odločba Arsa temelji na strokovni ekspertizi.
Odstrel mogoč, ker ni druge zadovoljive možnosti in zaradi dobrega stanja populacije.
Pred javno razpravo sta strategija in akcijski načrt za medveda.
Odstrel mogoč, ker ni druge zadovoljive možnosti in zaradi dobrega stanja populacije.
Pred javno razpravo sta strategija in akcijski načrt za medveda.
Povečanje konfliktov zaradi povečanja gostot
Odstrel bo izveden zaradi povečanja števila konfliktov, ki so posledica velikih gostot – v delih območja presegajo 0,5 osebka na kvadratni kilometer – in značilnosti znotrajvrstnih odnosov med medvedi. »Ob nespremenjeni rodnosti in smrtnosti začnejo močnejši osebki izrivati ostale, ki se širijo v različne smeri. Ker so poselili območja, ki jih poseljuje tudi človek, se je število konfliktov povečalo,« razlaga dr. Klemen Jerina z biotehniške fakultete, ki je pripravil strokovna izhodišča za upravljanje medveda v sodelovanju s strokovnjaki z gozdarskega inštituta in zavoda za gozdove.
Številčnost medvedov je v zadnjih desetih do 15 letih naraščala in ni videti, da bi se vrsta samoomejila, pravi Jerina. »Spremenila se je tudi prostorska razporeditev. Imamo veliko gostoto medvedov tudi na gosto poseljenih območjih, česar ljudje ne sprejemajo. Prav tako se čedalje več medvedov človeka ne boji več. Zato ni druge možnosti kot odstrel,« meni.
Največji odstrel tam, kjer je največ konfliktov
Z naraščanjem številčnosti medvedov narašča tudi število konfliktov. V zadnjem desetletju so se po pojasnilih Arsa povečevali vsi glavni tipi konfliktov z medvedom. Največ konfliktov je evidentiranih na območjih, kjer so se gostote medveda v zadnjem desetletju povečale in so razmeroma gosto poseljena. Naraščali so skupne škode na premoženju, pogostnost kriznih dogodkov z medvedom s posredovanji intervencijske skupine ter skupni konflikti.
Arsova odločba o kvotnem odstrelu predvideva največjo intenzivnost odstrela tam, kjer je največ konfliktov. Sledile ji bodo predvidoma nove odločbe, saj strokovna izhodišča predvidevajo zmanjšanje zdajšnje, okoli tisočglave medvedje populacije, na 800 osebkov do leta 2023. S tem naj bi se zmanjšali tudi konflikti, ki se, po podatkih ekspertize, dodatno povečajo, ko populacija preseže 630–700 osebkov.
Društvo Anima: »dovoljenje za odstrel je zločin«
Seveda odstrel ni edini upravljalski ukrep, poudarja Jerina. Intenzivno se dela tudi na preprečevanju konfliktov, pred ponovno javno razpravo sta strategija in akcijski načrt upravljanja medveda. Jerina sicer pričakuje, da bo tudi ta Arsova odločba končala pred upravnim sodiščem, a če se bo to zgodilo, upa, da bo to upoštevalo izvedensko mnenje.
V društvu za dobrobit živali Anima so dovoljenje za odstrel medvedov že označili za nezakonito in da spodbuja krivolov. »Dovoljenje za odstrel je zločin. Imenujejo pa ga dovoljenje za umik iz narave. Kam umaknejo medvede? Na menije prestižnih restavracij,« opozarjajo v društvu.
